Tiskane izdaje
Ljubljana – Spletni pionir Yahoo! je v petek objavil, da je imenoval skupino, ki naj bi preučila »strateške alternative« za prihodnji razvoj družbe – kar je po ocenah poznavalcev po vsej verjetnosti korak k razdružitvi ali prodaji družbe, ki je v lanskem zadnjem četrtletju poročala o 4,43 milijardah dolarjev izgube.
»Strateške alternative« iščejo finančni svetovalci (Goldman Sachs, JP Morgan in PJT Partners) ter pravniki (Cravath, Swaine Moore LLP). Borzni komentatorji opozarjajo, da v posebni skupini ni poslovodstva Yahooja in da bo do sprememb v lastniški strukturi lahko prišlo brez njihovega soglasja. Med morebitnimi kupci jedrnega dela Yahooja, internetnega poslovanja, naj bi bili po napovedih lahko telekomunikacijski velikan Verizon, ki je pred kratkim pridobil AOL, News Corp Ruperta Murdocha, Comcast, AT&T, pa tudi skladi Bain Capital, KKR in TPG. Več milijard dolarjev vreden 15-odstotni delež kitajskega internetnega podjetja Alibaba pa naj bi bil naprodaj ločeno. O ločeni prodaji govorijo v ZDA že od lanske jeseni, do odločitve pa še ni prišlo, tudi zaradi napovedane obdavčitve kapitalskih dobičkov prodajalcev.
Nekateri so začetek nakupovanja Yahoojevih delnic pričakovali že včeraj. Vrednost Yahoojevih delnic se je zadnjih 52 tednov gibala med 26,15 in 46,17 dolarjev, v petek je trgovanje zaključila ob rahli rasti pri 30,04 dolarjih, včeraj pa je v ameriškem dopoldnevu nihala med 30,50 in 30,98 dolarjih. Ob približno milijardi izdanih delnic so bili včerajšnji posli skromni, v največjem svežnju pa je vendarle bilo slabih 218 tisoč delnic. Yahoo! je bil začetnik na področju spletnih iskalnikov sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja – takratna poslovodstva pa so se z napačnimi odločitvami v začetku tega tisočletja odpovedala nakupu nastajajočega tekmeca Googla, pa tudi možnosti nakupa Facebooka so se menda odpovedali. Ko je Yahoo zašel v veliko krizo je pred osmimi leti zavrnil nakupno ponudbo Microsofta, ki je za delnico ponujal 31 dolarjev, skupaj 44,6 milijarde dolarjev.
Velikega preobrata ni prinesla niti menda najbolje plačana menedžerka in rešiteljica Marissa Mayer, ki je v Yahoo prišla pred slabimi štirimi leti prav iz Googla; tečaj delnice je sprva uspela dvigniti s slabih 16 dolarjev na skoraj 52 dolarjev. Že dva meseca po prihodu v novo služno je prvič rodila, kar pa je ni ustavilo pri poslovodenju družbe, saj je sobo za novorojenca uredila kar poleg svoje pisarne. Tudi lansko rojstvo dvojčič je jeseni ni dolgo zadržalo od poslov – in tudi napovedi o odpuščanju tisočev zaposlenih; zato pa so se je zaradi nezadovoljujočih poslovnih rezultatov želeli znebiti nekateri delničarji, a jim to doslej ni uspelo, menda zaradi astronomske milijonske odpravnine.
Tržna kapitalizacija Yahooja je bila ob koncu prejšnjega tedna nekaj manj kot 29 milijard dolarjev – in tržne kapitalizacije za primerjavo: Microsoft 407 milijard dolarjev, Facebook 301 milijarda dolarjev, Twitter 12 milijard evrov, Amazon 257 milijard evrov in Alphabet 493 milijard dolarjev.
In kje se skriva Google in njegova delnica GOOGL? V podatku za 2. oktobra 2015 ustanovljeno družbo Alphabet, katere glavni sestavni del je. V letu 2015 je imel Yahoo! 4,96 milijard evrov prihodkov, Google (Alphabet) pa 74,98 milijard evrov; Googlovi čisti prihodki so dosegli plus 16,34 milijard evrov, Yahoojevi pa minus 4,35 milijard evrov, skupni kapital Googla je bil 120 milijard dolarjev, Yahooja pa 29 milijard dolarjev. V Yahooju je bilo 12.500 zaposlenih, v Googlu (Alphabetu) pa v četrtem četrtletju skoraj 62 tisoč.
