Yaskawa kupila zemljišče v Kočevju

Katere tuje investitorje je podprla država?

Objavljeno
24. februar 2017 14.21
vidic yaskawa
N. G., STA
N. G., STA

Predsednik Yaskawa Europe in

podpredsednik Yaskawa Electric Corporation Manfred Stern je v Kočevju z županom Vladimirjem Prebiličem podpisal pogodbo o nakupu zemljišča za tovarno robotov, ki jo bodo začeli graditi jeseni. Prebilič je poudaril, gre za investicijo, pomembno za vso državo, Stern pa se je občini zahvalil za odlično sodelovanje.

Kot je poudaril Stern, so v celotnem postopku odlično sodelovali tako z vlado kot z občino. Posebej se je zahvalil Prebiliču, ki je po njegovih besedah ne le usklajeval celotno zadevo, temveč je občane tudi prepričal, kako velikega pomena je Yaskawina investicija. »Za nas je to velik korak naprej in zelo vesel sem, da sem danes tukaj,« je dodal.

Kot je povedal Stern, se v številnih krajih, kjer se odločijo za investicijo, srečajo tudi z dvomi domačinov glede njenih morebitnih negativnih posledic. V Kočevju so bili odzivi lokalnega okolja zelo pozitivni, kar je dober obet za nadaljnji razvoj tovarne, je poudaril.

Za Yaskawo je sodelovanje z lokalnim okoljem namreč zelo pomembno, saj infrastruktura ne pomeni veliko brez dobrih zaposlenih, je poudaril Stern. Prepričan je, da bodo v Kočevju dobili zelo dobre kadre, dodatno pa ga veseli, da bodo mladi lahko v domačem okolju pridobivali znanja, ki jih išče Yaskawa. Glede na vse dejavnike ima Yaskawa v Kočevju po njegovih ocenah velik potencial za prihodnjo rast.

Novo štetje let za Kočevje

Prebilič je dogodek označil za velik dan, ki za Kočevje pomeni »novo štetje let«. Prepričan je, da gre za začetek ponovnega gospodarskega uspeha občine, ki je že dokazala, da je zanimiva za pomembne tuje investitorje.

Strinjal se je s Sternom, da so občani zaradi nove pridobitve presrečni. Prepričan je, da bodo z uvedbo učnih programov, prilagojenih Yaskawinim kadrovskim potrebam, soustvarjali tudi prihodnji uspeh tovarne.

Ocenil je sicer, da kadrov ne bo tako lahko najti, saj podjetje potrebuje specifična znanja. »Delovno silo bo treba vzgojiti, in ne pripeljati. Nedvomno je res, da bodo vsaj na začetku pripeljali nekaj ljudi v Kočevje, ki bodo vzpostavili sistem, a bo treba kasneje veliko sodelovati tudi na ravni izobraževanja,« je poudaril Prebilič.

Podpis je po njegovih besedah tudi potrdilo za druge potencialne investitorje, da jim Kočevje lahko ponudi zelo dobro poslovno okolje.

»S takšno investicijo se vračamo k stari slavi. Trdim pa, da bomo to slavo ne le utrdili, temveč vsestransko nadgradili,« je poudaril Prebilič.

Prvi roboti prihodnje leto

V nastajajoči tovarni bo zaposlitev dobilo od 170 do 200 ljudi, prvi izdelki pa bodo iz nje prišli predvidoma jeseni prihodnje leto. Po Sternovih besedah bodo v Kočevju najprej začeli proizvodnjo robotov, nato pa želijo delovanje na tem področju še razširiti. Zmogljivost proizvodnje nameravajo z začetnih 4000 robotov na leto povečati na 6000 na leto.

Slovenija bo vzpostavitev Yaskawine tovarne podprla s 5,6 milijona evrov sredstev. Celotna naložba v evropsko tovarno največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov bo vredna okoli 25 milijonov evrov.

O pomoči Yaskawi mora odločati še vlada, zato postopek še ni zaključen. Predvidoma letos bo vlada odločala tudi o pomoči kanadskemu gigantu Magni, ki bo v poslovni coni Hoče-Slivnica najprej postavil lakirnico s 400 zaposlenimi, kasneje pa se bodo še širili - če bodo pridobili zemljišča.

Katere tuje investitorje je podprla država?

Država je v zadnjih osmih letih za spodbujanje tujih investicij namenila 64 milijonov evrov za 1452 delovnih mest. Vendar se vsi projekti niso uresničili.

Podatki ministrstva za gospodarstvo kažejo, da je država v zadnjih osmih letih spodbudo za investicije namenila sedmim podjetjem. Največ, 35,7 milijona evrov, je za dva projekta prejel Revoz. A ker je novomeški proizvajalec avtomobilov s koncem leta 2013 predčasno zaključil s proizvodnjo modela Wind, je državi vrnil sorazmerni del denarja, in sicer 4,4 milijona evrov. Vlada pa je Revozu odobrila tudi 22,5 milijonov evrov pomoči za proizvodnjo novega twinga in štirisedežnega smarta.

Neuspešna pa je bila pomoč AHA Muri, ki je bila v lasti Mojce Lukančič in Nigela Buxtona, v višini 5,8 milijona evrov. A namesto, da bi investicija ohranila 1530 delovnih mest, je Aha Mura končala v stečaju. Ministrstvo je kot upnik prijavilo terjatev.

Državne spodbude so prejeli tudi v Julonu, Odelu Slovenije, BSH hišnih aparatih, Helli Saturnus in Novem car. Država je največ podpore dala Helli Saturus, in sicer 8,1 milijona evrov za 27 milijonov evrov vreden projekt. Investicija BSH hišnih aparatov je znašala 26,3 milijona evrov, Julona 15,7 milijona evrov in Odela Slovenije 11,8 milijona evrov.

Lani pa je država s pol milijona evrov podprla 2,2 milijona evrov vredno investicijo žalskega Novem car. Razširitev lakirnice, posodobitev infrastrukture ter nakup strojev in opreme bo prinesla sto delovnih mest.