Z evropskim projektom do robotov v malih in srednjih podjetjih

C-TCS-Slovenski orodjarski grozd bo organiziral center za uvajanje robotskih tehnologij, demonstracije bodo v podjetju Etra.

Objavljeno
06. januar 2016 20.59
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Proizvodnja v velikih podjetjih je brez robotov danes tako rekoč nepredstavljiva. V malih in srednjih podjetjih pa so roboti še vedno odeti v meglo mistike, pravi dr. Brane Semolič, koordinator mednarodne raziskovalno-inovacijske mreže Lens Living Lab (3L), ki tudi sodeluje v novem evropskem projektu. Ta bo za mala podjetja velika priložnost, saj bo v njem med drugim odprt razpis za sredstva, namenjena rešitvam v robotiki.

Projekt Horse – Pameten integriran robotski sistem za mala in srednja podjetja, nadzorovan z internetom stvari na podlagi dinamičnih proizvodnih procesov v Sloveniji, vodi Zavod C-TCS iz Celja. K sodelovanju so povabili tudi 3L in podjetje Etra, ki je aktivno na področju robotskih tehnologij, zato bo Etra odgovorna za operativne aktivnosti v projektu.

Direktor Etre Franc Preložnik pravi, da projekt podpirajo, ker bodo s tem pomagali drugim malim in srednjim podjetjem, ki bi v robotizaciji lahko videla svojo veliko priložnost: »Mala in srednja podjetja ne morejo narediti nove Krke. Nekaj lahko dosežejo z novo dodano vrednostjo, novimi inovativnimi, robotskimi pristopi, ki jih ponudijo velikim podjetjem.«

Podjetja bodo sodelovala

Projekt bo povezal številna podjetja z namenom izboljšati in optimizirati način proizvodnje, tehnoloških izsledkov pa ne bodo skrivali drug pred drugim, ampak bodo med sabo sodelovali. Začelo se bo že s tremi pilotnimi eksperimenti resničnih problemov oziroma izzivov proizvodnih podjetij.

Tako bodo iskali rešitve za tovarno avtomobilskih brisalcev v Španiji, razlaga direktor Zavoda C-TCS Tone Sagadin: »Njihova proizvodna linija vsakih 14 sekund proizvede en brisalec, ki ima 16 kontrolnih točk. Vse te točke bi v 14 sekundah moral pregledati delavec. To je nemogoče, zato bi radi delavcu delo olajšali z robotom.«

Poudarek bo na tako imenovanih kobotih; to je novo generacijo robotov, ki sodelujejo s človekom. »Doslej smo imeli robote, ki so bili zaprti v svojem prostoru zaradi varnosti. Ta generacija robotov pa zna prepoznati, celo predvidevati, kaj bo človek naredil, če z njim nekaj časa dela,« pa razloži Semolič.

Robotizacija se v podjetja uvaja ne le zaradi produktivnosti, zanesljivosti, točnosti in sledljivosti, temveč tudi zaradi varnosti, težkih delovnih razmer in visokih standardov. Prav to so vzroki za drugi pilotni eksperiment, pojasnjuje Semolič: »Nizozemsko podjetje, ki se ukvarja s teleskopskimi ploščami, ima v proizvodnem procesu del, ki je nezdrav za ljudi, in morajo to tudi zaradi zakonodaje rešiti. Tu je še livarsko podjetje iz Poljske, kjer imajo podobno nezdravo delovno okolje.«

Znanje za vse

V projektu bodo znanje delili v štirih kompetenčnih centrih, in sicer v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Sloveniji. V teh centrih bodo nastajale nove aplikacije za robotske tehnologije. Eno robotsko roko lahko uporabiš na nešteto različnih načinov, vendar je treba robota pravilno sprogramirati.

»Problem, kako uporabiti robota, bo za naše podjetje postalo izziv. In moji inženirji na to komaj čakajo. Zdaj bomo vsi po Evropi povezani, zato ne bomo odkrivali tople vode, če kdo že kaj podobnega ima. In točno takšen način dela je rešitev za industrijo,« pravi Etrin direktor Preložnik.

V projektu imajo partnerji nalogo, da svoje znanje, izsledke delijo. Čeprav so roboti vedno cenejši, pa sta ta tehnologija in njeno uvajanje za manjša podjetja še vedno precej nedostopna. Zanje bosta v projektu rezervirana dva milijona evrov, na odprti razpis se bodo lahko prijavila vsa mala in srednja evropska podjetja. Posamezno podjetje bo lahko pridobilo okoli 100.000 evrov za aplikacije robotskih tehnologij za njihove konkretne primere.

V projektu, vrednem 8,8 milijona evrov, sodeluje 15 evropskih partnerjev iz sedmih držav, koordinator projekta pa je podjetje European Dynamics. Zavod C-TCS se je tako znašel v družbi velikih evropskih inštitutov in družb. Vstop v projekt ni bil lahek, pravi Sagadin: »Sprva so nam rekli, da Slovenija ni za napredne tehnologije. Potem so nam hoteli dati manjšo vlogo pri razširjanju pridobljenih znanj, da bi tisto, kar bodo oni razvili, mi drugim razlagali naprej. Na koncu pa smo si iz nič s svojimi kompetencami izborili enak položaj, kot ga imajo centri v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, tako z vidika pozicije kot sredstev, ki jih dobimo.«

Projekt se je začel novembra lani in bo trajal štiri leta in pol.