Tiskane izdaje
Bled – Na prodajnem seznamu SDH v letošnjem letu je tudi 43-odstotni lastniški delež v Casinoju Bled, vendar ga brez sprememb zakona o igrah na srečo ne bodo mogli prodati. Na ministrstvu za finance so spremembe zakona napovedali že večkrat, zdaj pa pravijo, da bo spremenjen v prvem letošnjem polletju.
V Casinoju Bled so do napovedi zadržani, saj kot opozarja direktor Boris Kitek, so doslej že večkrat dobili podobne obljube, vendar se niso uresničile. »Upam, da se bo napoved letos le uresničila,« je dejal Kitek. V zakonu o igrah na srečo je namreč določeno, da delež zasebnega lastništva igralnic ne sme presegati 49 odstotkov. Državni lastniki denarja za vlaganja in investicije nimajo, čeprav bi v igralnici radi posodobili ponudbo in zamenjali igralne avtomate, ki so že amortizirani.
Po vstopu v lastniško strukturo leta 2009 sežanski Gold Club (s prednostnimi delnicami) obvladuje malo manj kot polovico družbe, vendar nima glasovalnih pravic. Deleža zaradi zakonskih omejitev ne more več povečati, čeprav so po besedah Boštjana Stoparja, direktorja Gold Cluba, zainteresirani za odkup lastniškega deleža SDH v Casinoju Bled.
Če bi država s spremembami zakona omogočila zasebnim lastnikom povečevanje lastniških deležev, bi se odločili za nakup lastniškega deleža SDH v Casinoju Bled, če bi bila prodajna cena sprejemljiva, pravi Stopar, vendar ob tem ni pojasnil, kaj bi bila za njih sprejemljiva cena.
Po pojasnilih ministrstva za finance (MF) so po lanski javni obravnavi sprememb zakona o igrah na srečo pripravili nekoliko spremenjen in dopolnjen predlog, ki pa še ni koalicijsko usklajen, zato se bo vsebina lahko še spreminjala.
Na vprašanje, ali bodo s spremembami zakona omogočili povečevanje lastništva v igralnicah tudi zasebnikom, so na MF odgovorili le, da so se »pri pripravi spremenjene različice novele osredotočili na nujne spremembe, vezane na pripombe evropske komisije, kakor tudi na določbe, ki bi pomenile odpravo administrativnih ovir«.
Povprečna poraba
Do konca novembra lani je družba z 38 zaposlenimi skupaj ustvarila za 2,5 milijona evrov prihodkov, dobička pa bo po Kitkovih pričakovanjih za okoli 300.000 evrov. Dobička ne bodo izplačali za dividende, saj z njim zagotavljajo kapitalsko ustreznost.
Kitek ocenjuje, da je k boljšemu poslovanju lani prispevala predvsem splošna gospodarska rast, ki se kaže v ponovni rasti povprečne porabe na gosta. Še pred krizo je povprečni gost v igralnici porabil od 70 do 80 evrov, med krizo je povprečna poraba padla na 40 evrov, lani pa je ta znesek narasel na 50 evrov. Tako Kitek kot tudi Stopar verjameta, da je po letih ustvarjanja izgub (od leta 2010 so skupaj ustvarili za okoli dva milijona evrov izgube) zdaj čas za ponovni vzpon in ustvarjanje dobička, ki bi ga lahko porabili za vlaganja.
