Z milijardo izvoza poleg Krke in Gorenja še Lek in Revoz

Na tujih trgih je 140 podjetij lani ustvarilo 10,4 milijarde evrov prodaje, za tri četrtine je bil rezultat boljši kot leta 2014.

Objavljeno
01. april 2016 22.17
Novo mesto, 03.02.2016, Revoz, proizvodnja
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Če potegnemo črto pod bilanco izvozno usmerjenih podjetij v Sloveniji v lanskem letu, bi lahko rekli: nič ali malo novega in presenetljivega. Lestvica 140 podjetij, ki smo jo sestavili na podlagi ankete, naslovljene na približno petsto izvoznikov, je tudi letos potrdila primat Krke, ki pa sta se ji s pomembno rastjo približala Lek in Revoz, pred njima pa ostaja Gorenje.

Tako prvič našo lestvico, v katero smo zajeli malo manj kot 10,4 milijarde evrov izvoza blaga – statistični urad ga je po še začasnih podatkih zabeležil 23,966 milijarde – začenjajo štirje izvozniki, ki so na tuje trge prodali za več kot milijardo evrov izdelkov.

V Krki so kljub količinskemu povečanju prodanih izdelkov realizirali za tri odstotke manj prihodkov, med razlogi za to pa navajajo erozijo cen in volatilnost valut. Lani so na trgih zahodne Evrope prodajo povečali za 22 odstotkov, to je 55 milijonov evrov, v srednji Evropi pa so s triodstotno rastjo ustvarili 279,9 milijona evrov prihodkov, od tega polovico na Poljskem trgu. Gorenje je še eno 34 podjetij na naši lestvici, ki so lani v primerjavi z letom 2014 na tujem prodali manj, in to za dva odstotka.

V prvi polovici lestvice, razvrščene po vrednosti izvoza, je bilo sicer 11 podjetij s slabšim izvoznim izkupičkom, povprečno pa so izvozila za dobrih sedem odstotkov manj. K temu so pomembno prispevali 51. največji izvoznik Iskratel (–28 odstotkov), 50. Livar (–12) ter 67. Bartec Varnost (–10). Na drugi polovici lestvice je 21 podjetij v primerjavi z letom prej povprečno nazadovalo za enajst odstotkov, trije izmed nji za približno tretjino, pri čemer bi bilo treba poudariti, da se pri manjši vrednosti izvoza izpad bistveno bolj izrazi v odstotkih.

Na drugi strani je med 30 največjimi izvozniki, ki so izvozili več kot 63 milijonov evrov blaga, osem takšnih, ki so imeli dvoštevilčno rast, in to povprečno več kot 20-odstotno. Izpostavimo lahko Revoz, ki je od leta 1993 do vključno 2010 sicer zavzemal primat na naši izvozniški lestvici, leta 2011, ko je imel še 1,1 milijarde izvoza, pa je padel na drugo mesto za Gorenje. Od leta 2013, ko je izvoz tega podjetja dosegel dobre 0,6 milijarde evrov, je v ponovnem vzponu in letos so z 22-odstotno rastjo spet presegli milijardo evrov prodaje na tujih trgih.

Skupina Impol, ki na lestvici največjih izvoznikov zaseda šesto mesto, je rezultat na tujih trgih izboljšala za 12 odstotkov, 10. LTH Castings in 11. TAB pa za 18 odstotkov. Največ v tej skupini je odskočil Cablex (27. na lestvici), in to za 36 odstotkov, za dobro četrtino pa mesto višje uvrščeni Silkem.

Številni so zelo izpostavljeni posameznim trgom

Podjetja z naše lestvice sicer prispevajo 43 odstotkov k vrednosti izvoza, kot ga je po začasnih podatkih zaznal statistični urad, k temu je Krka prispevala več kot 4,5 odstotka vrednosti, po več kot štiri odstotke pa tudi preostale tri družbe z več kot milijardo ustvarjene prodaje v tujini. Na lestvici naših zajetih 140 podjetij predstavljajo 40 odstotkov izvoza. Osem največjih izvoznikov, ki so v podatek statističnega urada prispevali po najmanj odstotek vrednosti, pa je na tuje trge skupaj prodalo za 5,8 milijarde evrov izdelkov.

Šest podjetij na tuje trge proda celotno proizvodnjo (več kot 99,5 odstotka). Med njimi sta največja Yulon, ki je 90 odstotkov od 213 milijonov evrov vrednega izvoza prodal na italijanski trg, ter LTH Castings, ki je lani na nemški trg prodal deset milijonov manj od Yulona, in sicer 60 odstotkov vsega na nemški trg. Sicer pa 90 odstotkov ali več prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvari 60 odstotkov podjetij na naši lestvici, med tistimi z najnižjimi deleži so predvsem živilska podjetja.

Vsako četrto podjetje ima kupce v največ desetih državah, večina med njimi je pomembno izpostavljena v eni državi. Med večjimi omenimo Novem car interior s 63 milijoni evrov izvoza, ki ga proda na šestih trgih, 94 odstotkov vsega v Nemčiji, v Avstriji konča 85 odstotkov od v tujini podanega 58 milijonskega kolača Arcontovih izdelkov, od Rikovih 54 milijonov pa 60 odstotkov v Belorusiji. Podjetja na lestvici sicer svoje izdelke povprečno prodajajo na 29 trgih, več kot na 30 (in do 90) trgih jih prodaja 49. Prav toliko podjetij poroča, da največji delež proizvodnje za tuje trge pošlje v Nemčijo, v Avstrijo in Italijo pa po 16. medtem ko je na hrvaškemu trgu najbolj izpostavljenih 18 podjetij.

Povprečno napovedujejo sedemodstotno rast

Desetina od 140 podjetij ni razkrila, kolikšno prodajo na tuje trge načrtujejo za letošnje leto – lani so k izvozu prispevala 2,67 milijarde evrov. Med njimi so tudi Krka, Lek, Akrapovič, Količevo Karton, Danfoss Trata. Preostalih 126 vprašanih podjetij skupaj načrtuje 8,28 milijarde prihodkov od prodaje v tujini, kar je približno sedem odstotkov več kot lani.

Le nekaj izjem med njimi napoveduje manj prihodkov na zunanjih trgih. Med najmanj optimističnimi so v Primatu, Silkemu, Gostol-Gopanu in Cetisu, kjer realizacija naj ne bi dosegla 90 odstotkov lanske, da bo njihov izkupiček v tujini letos večji najmanj za četrtino pa pričakujejo v 15 podjetjih. Med njimi je največja Iskraemeco z lanskimi več kot 66 milijoni ustvarjenega izvoza, ki naj bi se v letošnjem letu povzpel za več kot tretjino, v Bisolu, kjer so lani na tuje prodali za 40 milijonov izdelkov, pričakujejo 50-odstotno rast, v Iskratelu z lanskimi več kot 37 milijoni realizacije v tujini pa celo za 70 odstotkov.