Tiskane izdaje
Trbovlje – Leto 2018 najbrž ne bo zadnje za Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH). Trije sistemski sklopi, katerih rešitev ni predvidel niti zakon o postopnem zapiranju niti srednjeročni program, so še vedno odprti. V državni zbor je vložen predlog novele zakona, ki RTH življenje podaljšuje do 2023 in ne prekoračuje 89-milijonske »kvote« državne pomoči.
»Dvoje je pomembno v sklopu zapiranja RTH: da vsa dela, ki jih moramo še izvesti za varno zaprtje jam, opravimo v okviru dovoljenih državnih pomoči, ki smo jih prijavili Evropski komisiji in ki jih je ta v 2011 tudi odobrila. Obenem pa posledice rudarjenja tako pod površjem kot na površju odpravimo do te mere, da ne bodo ogroženi ne zdravje ne življenje ljudi, ki živijo na degradiranih območjih, in da preprečimo nadaljnjo škodo na objektih,« se je za Delo odzval direktor RTH Jani Žlak.
Podaljšanje ne bo ogrozilo državne pomoči
Bruselj je, kot rečeno, že pred sedmimi leti sporočil Sloveniji, da ne bo ugovarjal 89 milijonom evrov državne pomoči, ki naj bi jih RTH v procesu zapiralnih del porabil do konca 2018. Toda izračun je zdaj pokazal, da bo poraba znašala 86,5 milijona evrov. Zato trije segmenti, ki kličejo po štiriletnem podaljšanju zapiranja RTH, po Žlakovih zagotovilih nikakor ne bodo ogrozili državnih pomoči. »Lahko pa ogrozijo vse, ki živijo na ogroženih območjih,« pravi Žlak.
Podtalnica zaliva kleti po hišah
Prvi segment predstavljajo dela v okviru sanacije površin, ki zapadejo v izplačilo novembra in decembra letos - to je dva meseca po prvotno predvidenem zaprtju RTH. Druga nedorečena postavka je monitoring, ki ga zdaj RTH izvaja z lastnimi sredstvi in ki v Sloveniji še vedno ni sistemsko rešen - predpisuje pa ga rudarska zakonodaja, po kateri je treba monitoring izvajati najmanj dve leti po zaprtju jam.
Tretji segment predstavljajo posledice rudarjenja na območjih hrastniških Studenca, Brnice in Ojstrega ter v nekaterih predelih Trbovelj, ki jih srednjeročni program ni predvidel. Sanacijska dela na Brnici bodo stekla v kratkem, čeprav denar zanje ni zagotovljen. »Po zaprtju jame se je v Hrastniku dvignila podtalnica, v stanovanjskih hišah na Brnici zaliva kleti. Nenačrtovana ureditev odvodnikov na tem območju nas bo stala 140.000 evrov, a sanacija je nujna,« dodaja Žlak.
V imenu zasavskih poslancev aktivnosti glede novele zakona o postopnem zapiranju RTH vodi poslanka SMC iz Hrastnika Vojka Šergan. Gre za enega zakonov z »najdaljšo brado« v Sloveniji, saj nosi letnico 2000 in je doslej doživel že šest dopolnitev, nazadnje v času vlade Alenke Bratušek. Šerganova zavrača namige, da gre v primeru novele za populizem ali celo zasavsko izsiljevanje po več denarja iz države.
»V času krize je težko razmišljali o vzdrževanju industrijske dediščine. Drugače je z monitoringom; o njem bi morali razmišljati zaradi potencialnega povzročanja škode na živih bitjih in zgradbah. V končni fazi nas mora zanimati, da se jame varno zaprejo, da ohranimo dediščino in vzpostavimo monitoring. Zapiranje RTH z upoštevanjem naštetega je lahko razvojna dodana vrednost za Zasavje,« je prepričana Šerganova, ki računa, da bo zakonska novela v državnem zboru že konec meseca.
Letos bo RTH za sanacijo površin iz državnega proračuna prejel še 11 milijonov evrov, pet milijonov pa bo zagotovil s prodajo premoženja.
