Tiskane izdaje
Ljubljana – Usoda načrtovane prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB) bo znana te dni, ko se ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mudi v Bruslju na srečanju z evropsko komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager.
Na signal iz Bruslja čakajo tako v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki vodi prodajo NLB, kot v banki. Ta mora še vse do konca leta izpolnjevati zaveze, ki bremenijo njeno poslovanje. A če bo prodaja banke odložena, bi lahko bil po pojasnilih naših sogovornikov odložen tudi rok za iztek zavez. Te bi bilo treba že zdavnaj redefinirati, saj so glede na spremenjene razmere na trgu nerealne, opozarjajo.
Na ministrstvu
»V interesu prodajnega postopka, katerega cilj je doseči maksimalno mogočo povrnitev davkoplačevalskih sredstev, vloženih v sanacijo banke, je, da nerešenih vprašanj, ki se razpravljajo med postopkom, ne komentiramo v vseh podrobnostih,« so zavrnili dodatna pojasnila o pravnih vprašanjih, ki naj bi jih razjasnjevali.
Enako velja za vprašanja o zavezah, ki jih mora zaradi državne dokapitalizacije leta 2013 NLB spoštovati do konca letošnjega leta. Znano je, da se je država zavezala, da bo NLB zniževala izpostavljenost do gradbenega in prometnega sektorja ter finančnih holdingov, nehala kreditirati stranke v tujini, poleg tega pa tudi, da bo pri odobritvah posojil dosegala natančno določeno donosnost.
»Zaveze za NLB bodo nehale veljati z zaključkom obdobja njenega prestrukturiranja, s čimer bodo za NLB odpravljene tudi vse omejitve, ki trenutno še slabijo njen konkurenčni položaj,« so zapisali na ministrstvu. A država se je zavezala k spoštovanju in uresničitvi zavez v celoti, vključno z zavezo za prodajo banke, zato bi redefinicija zaveze glede prodaje banke po prepričanju naših sogovornikov za sabo najverjetneje potegnila tudi odprtje drugih zavez.
V banki molčijo
V NLB na konkretna vprašanja, kako zaveze vplivajo na njihovo poslovanje in položaj na trgu ter kaj bi za poslovanje in načrte banke pomenil morebitni odlog prodaje, ne odgovarjajo, saj da je zaveze podpisala države. A predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je konec lanskega leta, ko je negodoval nad obiski nadzornih institucij v banki, že opozarjal, da se ta poleg zgodovinsko nizkih obrestnih mer spopada tudi z »uničujočo konkurenco mednarodnih bank, ki so se večinoma izognile prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, zdaj pa pobirajo smetano in manj tvegane posle pod cenami, ki jih mi zaradi zavez evropski komisiji ne moremo sprejemati«.
O negativnem vplivu zavez na poslovanje banke opozarja vodstvo NLB po naših informacijah tudi predstavnike lastnikov, torej SDH, ki naj bi mu dalo vodstvo banke tudi jasno vedeti, da si želijo privatizacije. To naj bi veljalo sicer tudi za vodstvo Abanke, katere prodajo SDH načrtuje še letos.
Na ministrstvu za finance pravijo, da se zavedajo, da vplivajo zaveze, dane Bruslju, na konkurenčni položaj NLB na domačem in tujih trgih, a kot poudarjajo, gre za izravnalni ukrep, namenjen preprečevanju izkrivljanja konkurence zaradi državne pomoči. Če banka te ne bi prejela, bi ji Banka Slovenije odvzela dovoljenje za opravljanje storitev, dodajajo.
Poznavalci medtem menijo, da bi morala Slovenija že v času trajanja zavez storiti več za njihovo redefinicijo. Zaveze, ki jih morajo spoštovati dokapitalizirane banke, poleg NLB še Nova KBM in Abanka, so bile namreč določene že jeseni leta 2012, ko o negativnih obrestnih merah še ni bilo govora. Glede na poznejše razmere na trgu so postali določeni pogoji za delovanje omenjenih bank tako dejansko nerealni, opozarjajo.
Prodajo lahko
Če evropska komisija ne bi privolila v odlog prodaje banke, država pa zavez o prodaji banke ne bi izpolnila do izteka roka, lahko evropska komisija imenuje prodajnega zaupnika. Ta bi lahko odprodajal kapitalske deleže NLB v njenih bančnih podružnicah, in sicer, kot pravijo na ministrstvu za finance, po ceni, ki ne bi smela biti nižja od 75 odstotkov knjigovodske vrednosti posamezne podružnice.
