Z roboti do ponovnega odprtja rudnikov

Kar je nekoč veljalo za odpadek ali neželeno primes rudi, ima danes visoko ceno.
Objavljeno
01. oktober 2017 21.43
Blaž Račič
Blaž Račič

Idrija – Slovenija z Geološkim zavodom in nekdanjim idrijskim rudnikom sodeluje v projektu UNEXMIN pri razvoju robota, s katerim bo mogoče raziskovati potopljene rudnike. Evropa namreč razmišlja o naložbah v odprtje rudnikov, ki so jih večinoma zaprli zaradi nerentabilnosti, v prihodnje pa bodo lahko pomembna naložba zaradi dragocenih surovin, ki so nekoč veljale za neželeno primes.

Posledica dolgoletnega zapiranja evropskih rudnikov je današnja odvisnost evropskega gospodarstva od uvoza surovin, tudi iz politično nestabilnih držav. Rešitev za zmanjšanje odvisnosti pa je poleg stabilnega uvoza in zamenjave surovin z alternativnimi tudi zagotavljanje iz domače proizvodnje.

Unija tako financira projekte na temo surovin, kakršen je tudi UNEXMIN. »Zelo malo rudnikov so v Evropi zaprli zato, ker bi zmanjkalo rude. Rove je posledično zalila voda, je pa kljub temu v njih še vedno koristna surovina. Nekateri rudniki so zaprti že stoletja, arhivi so izgubljeni, informacij ni več ali pa so nezadostne in netočne,« pravi dr. Gorazd Žibret iz Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS).

Stanje na področju surovin je danes zaradi razvoja tehnologij in materialov drugačno kot nekoč. Kar je morebiti še nedolgo tega veljalo za odpadek ali neželeno primes rudi, kot so galij, germanij, litij, antimon, barij, berilij, paladij in še kaj, ima zdaj visoko ceno na trgu. »Sodobne rudarske tehnike omogočajo bolj rentabilno odkopavanje, napredek v metalurgiji pa ekonomsko izločanje koristnih snovi v rudah slabše kakovosti. Zato bi lahko marsikateri rudnik v Evropi ponovno odprli. To se že intenzivno dogaja, denimo, na območju Balkana,« je pojasnil.

Namesto dragega vrtanja

Nalogo za raziskovanje potopljenega podzemlja bodo strokovnjaki prepustili robotskim kroglam premera 60 centimetrov z vsemi mogočimi senzorji, ki bodo pokazali, kje so rovi, kakšna je njihova mreža, kaj je v njih, jemali bodo vzorce vode, merili geološke strukture, pogojno določali mineralizacijo, merili radioaktivnost, magnetna polja in še kaj. Na podlagi rezultatov bodo nato lahko ocenili smiselnost naložb v ponovno raziskovanje in izkoriščanje opuščenih rudnikov. Z robotskim pristopom raziskovanja se bodo stroški v primerjavi z geološkim vrtanjem drastično znižali, obljubljajo.

»Vrtanje lahko predstavlja celo od deset do 30 odstotkov vseh stroškov, povezanih z odpiranjem rudnika, čeprav ne zagotavlja uspeha. Le pri majhnem deležu, komaj okoli enega odstotka območij, kjer so začeli vrtati, so nato tudi odkrili dovolj zalog surovin za odpiranje rudnika,« poudarja Žibret.


Robote bodo najprej preizkusili v rudniku na Finskem, pri nas pa bo prva na vrsti Idrija, kjer bi tako lahko pridobili podatke o stabilnosti jaškov in rovov, tehnologijo pa bi lahko izkoristili tudi kot turistično zanimivost. »Robota bi uporabili ne samo za prostorske, geološke, fizikalne ali kemijske preiskave potopljenih rudnikov, temveč tudi za preiskave potopljenih območij z vidika ostalin elementov kulturne dediščine,« je dejala direktorica Centra za ohranjanje dediščine živega srebra (CUDHg) Idrija Tatjana Dizdarevič.

Geološki zavod je eden osrednjih partnerjev projekta, ki ga financira Evropska unija iz programa Obzorje 2020, in sodeluje pri oblikovanju koncepta robota ter izboru geoloških inštrumentov. GeoZS je vodja delovnega paketa testiranja robotske tehnologije v pravih rudnikih in pri oceni uporabnosti nove tehnologije. Poleg tega ima pomembno vlogo pri izdelavi katastra potopljenih rudnikov.

Popolna neznanka, kaj je v globinah

V Sloveniji potencial za izkoriščanje surovin še vedno ostaja. Čeprav so količine večje zgolj za svinec, cink in živo srebro, so znana tudi nahajališča bakra, antimona, urana, železa, barija, srebra, aluminija, niklja, nafte in plina. »Geološki potencial obstaja. Predvsem je velika neznanka, kaj leži v globini, saj so bile geološke raziskave v preteklosti osredotočene le na površino, okoli nekaterih znanih rudišč do globine 300 metrov, do 2000 metrov pa na vzhodu Slovenije. Raziskave so bile opravljene predvsem za nafto in plin,« povzema Žibret.

Toda raziskovalo se je zgolj surovine preteklosti, opozarja: »Kaj se nahaja v globljih geoloških plasteh, je pri nas popolna neznanka. V Sloveniji ni velikega interesa za mineralne surovine, kar kaže strategija pametne specializacije, kjer surovine z izjemo recikliranja niso omenjene.

Vendar sem prepričan, da se bosta ob prvi motnji uvoza kovin stanje in miselnost spremenila, saj recikliranje nikakor ne more zadostiti potrebam, tudi če bi reciklirali prav vse odpadke. Kar zamislite si, koliko tovarn lahko ob blokadi izvoza kovin v državah izvoznicah čez noč zapre svoja vrata: Revoz, Gorenje, Akrapovič, Hidria, Iskra, Kolektor ... Kar spomnimo se panike pred leti, ko sredi kurilne sezone ni bilo več ruskega plina.«