Za kongresne goste se je vredno potruditi in se boriti

V Veliki Britaniji kongresi ustvarijo 2,9 odstotka BDP, Slovenija pa bi si morala prizadevati, da to dejavnost vsaj podvoji.

ned, 17.01.2016, 21:00

Kaj je kongres?

Po metodologiji ICCA (International Congress an Convention Association) je mednarodni kongres redni dogodek, ima najmanj 50 udeležencev in ga skozi leta gostijo najmanj tri države.

Slovenija je v letu 2014 gostila 47 kongresnih dogodkov, ki ustrezajo mednarodnim standardom dejavnosti, od tega jih je bilo 32 v Ljubljani, s tem dosežkom pa v svetovnem merilu sodimo v drugo ligo prirediteljev. » Verjamem, da bi Slovenija prihodke iz kongresne dejavnosti lahko podvojila. Mora pa zato opraviti domačo nalogo, kar pa je večplastna zadeva,« je prepričan Miha Kovačič, direktor zavoda Kongresnoturistični urad Slovenije.

Motivov, zakaj si je smiselno prizadevati za več kongresnih dogodkov – praviloma so to strokovna srečanja, na katerih udeleženci obravnavajo pomembna dognanja na svojem poklicnem področju – je več.

Najprej, kongresni turizem je zelo dobro združljiv z običajnim, prostočasnim turizmom. »Hotelske in druge turistične zmogljivosti v Sloveniji so polno zasedene samo julija in avgusta. Januar in februar sta zelo slaba meseca, po veliki noči se zasedenost povečuje, v jeseni pa se spet zmanjšuje.

Tak cikel je za hotele zelo slab, saj nižje cene zunaj sezone pomenijo tudi, da težje zagotavljajo primerljivo kakovost storitev vse leto. Prihodke in priložnosti je treba razpršiti in kongresna dejavnost omogoča prav to. Največ poslovnih srečanj je maja in junija, pa od septembra do novembra. Med počitnicami in prazniki ljudje poslovno ne potujejo, vendar takrat pridejo turisti. Na Hrvaškem in v številnih drugih državah to sinergijo že zelo dobro poznajo in izkoriščajo,« pravi Kovačič.

Kongresni gostje potrošijo več

Drugi pomemben faktor je, da gostje, ki se udeležujejo poslovnih srečanj, navadno potrošjo več od »običajnih« turistov. Analiza, ki so jo opravili v Ljubljani pred nekaj leti, je pokazala, da povprečen kongresni gost v mestu pusti 1450 evrov v treh dneh, klasični gost pa malo manj kot 300 evrov.

»Mi števila turistov ne moremo podvojiti, ker za to preprosto nimamo dovolj zmogljivosti. Še posebno Ljubljana bo morala začeti paziti tudi na to, kakšne goste privablja. Ne verjamem, da je mogoče živeti od obiskovalcev, ki pridejo za en dan in iz zunajplačanega aranžmaja potrošijo še dvajset evrov. Lahko pa bi podvojili število kongresov in s tem povečali število obiskovalcev, ki v kraju ostanejo nekaj dni in uporabljajo tudi dražje storitve,« razmišlja Kovačič.

Prirejanje poslovnih srečanj je gospodarska dejavnost, na katero je smiselno staviti, tudi zato, ker v svetu že nekaj desetletij izkazuje dinamično rast. V analizi, ki jo je svetovno združenje prirediteljev kongresov ICCA pripravilo ob svoji 40-letnici, je bilo ugotovljeno, da se je v obdobju od leta 1963 do leta 2012 število kongresov vsakih deset let podvojilo. Prihodki, ki znotraj dejavnosti, so se v zadnjih dvajsetih letih potrojili, z 20 milijard dolarjev v petletnem obdobju so zrasli na več kot 60 milijard.

Na prihodkovni pomen poslovnih srečanj opozarja tudi Kovačič: »V Veliki Britaniji ustvarijo poslovna srečanja 2,9 odstotka BDP in zaposlujejo milijon ljudi, kar je zelo veliko. Za Slovenijo sicer ni dovolj kakovostnih statističnih podatkov s tega področja, a gotovo tudi pri nas vloga kongresnega turizma ni zanemarljiva. Naj navedem primer iz lanske jeseni.

Ljubljana je gostila dva kongresa, ki sta trajala tri, štiri dni, udeležilo se ju je približno 2000 ljudi. Gre torej za teden dni, za katerega smo ocenili, da je prinesel za pet milijonov evrov neposrednih finančnih učinkov, povezanih z izdatki za kongresa, od najema dvoran, hotelov in podobnega. Potem so tu še neposredni učinki pri dobaviteljih, ki prodajajo gostiteljem kongresa, ter inducirani učinki, ker se je povečala splošna potrošnja, in še davki. Se pravi, več kot pet milijonov evrov pri dveh kongresih, ki ju niti ne opazite. Ena povprečna slovenska tovarna pa ustvari pet milijonov prihodkov v vsem letu! Tu je dokaz, kaj bi Slovenija lahko dosegla, če bi se temu področju bolj strateško posvetila.«

Več treba posvetiti prepoznavnosti Slovenije

In kaj je tisto, kar bi morali storiti, da bi Slovenija postala uspešnejša na svetovnem zemljevidu prirejanja poslovnih srečanj? »Zavedati se moramo, da je Slovenija kljub 25 letom lastne državnosti še vedno razmeroma neznana in da se je treba posvetiti predvsem povečanju prepoznavnosti. Poenostavljeno povedano – najprej moram prodati Slovenijo, da lahko prodam potencialnega posameznega gostitelja kongresa.

Ključno je, da vsi akterji v destinaciji med seboj sodelujemo, še posebno je to pomembno za privabljanje velikih kongresov. Če želi nekdo v Ljubljano pripeljati 2500 ljudi, moramo povezati Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče, vse hotele in še koga. Na tej ravni smo že naredili velike korake naprej, vzpostavili smo sodelovanje in tako smo dobili tudi velike projekte,« pravi Kovačič.

Kljub temu pa poudarja: »Države v naši okolici se zavedajo, koliko denarja pusti kongresni gost in se zanj tepejo. Bolj kot se tega zavedajo, bolj se borijo. To pomeni, da moramo biti tudi mi vsak dan boljši, da bomo dosegli vsaj toliko, kot smo lani. Če hočemo napredek, moramo biti še inovativnejši. In v tem smislu nisem zadovoljen s tempom razvoja.«

Prijavi sovražni govor