Za lažje življenje v tujini je zelo pomembna podpora podjetja

Robert Trnovšek iz Leka je v tujini že deset let. Najprej je bil pet let v Moskvi vodja Sandozovega programa zdravil brez recepta, nato pet let v Kijevu direktor Sandoza in predsednik skupine Novartis v Ukrajini. Zdaj odhaja na novo delovno mesto v Münchnu kot vodja Sandozovega programa zdravil brez recepta za srednjo in vzhodno Evropo, Bližnji vzhod in Afriko.

Trnovšek je pred odhodom v Moskvo veliko službeno potoval, kar mu je pomagalo, da se je lažje prilagodil življenju v tujini. Na službenih potovanjih je zelo zgodaj spoznal, da je razumevanje lokalnega jezika in kulture zelo velika prednost, ki prinaša večjo kakovost življenja. »Če se lahko pogovarjaš z lokalnimi ljudmi, je vse takoj bolj 'domače'.

»Zdaj, po tretji menjavi službe, lahko rečem, da je življenje v tujini veščina, ki jo tako kot vse veščine izpopolnjuješ z vajo. Pri prvem odhodu v tujino sem naredil zelo veliko napako, ker sem se odpravil brez družine, za kar sem imel veliko razlogov: otroci so bili še majhni, in kar je bilo še pomembnejše, dopovedoval sem si, da bo bivanje v Moskvi le začasno. Ta 'začasnost' pa se je kar podaljševala, dokler kot družina nismo spoznali, da smo lahko družina le, če živimo skupaj.

Strokovna podpora podjetja

Novartis in Sandoz dajeta veliko strokovne podpore v obliki svetovanj, ključnih povezav in kulturnih treningov, ki pomagajo družinam zaposlenih, da v tujini lažje zaživijo bolj kakovostno življenje.

»Ne glede na vso podporo pa je bil začetek – tako kot vsi začetki – zahteven,« priznava Trnovšek.  Žena in otroci niso govorili lokalnega jezika, z angleščino si niso mogli veliko pomagati. Mednarodna šola in vrtec sta otrokom omogočila prilagojen vstop v novo okolje in prijatelje, 'pripojitev' družine v Moskvi je pripomogla tudi k temu, da se je povečal njihov krog znancev.

Kar zadeva razlike v poslovni kulturi med Slovenijo in tujino, Trnovšek pravi, da »v vsaki novi vasi srečaš prav takšne ljudi, s katerimi se družiš v domači vasi«. Če bi pogosteje razmišljali o tem, bi bili pogumnejši, ko se odločamo za delo v tujini, meni Trnovšek.

Motivacija in nagrajevanje

Novartis in Sandoz imata aktivno politiko, s katero spodbujata premike sodelavcev med državami in za odprta delovna mesta išče najboljše kadre.

»V času mojega službovanja v Kijevu je devet sodelavcev ukrajinske organizacije dobilo možnost službovanja v drugih državah. Vodstvo in strokovnjaki za razvoj kadrov se zavedajo, da je boj za dobre sodelavce v globalnem okolju čedalje težji. Samo sistematičen pristop lahko prinese dolgoročne rezultate in stabilnost podjetja. V Novartisu in Sandozu je zelo jasno in dobro zastavljen sistem določanja ciljev in nagrajevanja na podlagi doseženega, pri letni oceni pa imajo pomembno vlogo tudi vrednote in vedenja. Rezultatu primerno sledi tudi nagrada,« pravi Trnovšek.

»Prepričan sem, da če imaš nekaj zares rad, ti življenje to ponudi in zasedanje določenih delovnih mest je podrejeno enakim zakonitostim,« odgovarja na vprašanje, zakaj so delodajalci za delovno mesto v tujini izbrali prav njega, in ne koga drugega.

»Delo v tujini je odlična osnova za osebnostno rast, širi pogled, povečuje odprtost do drugačnosti in omogoča boljše razumevanje sebe − tako prednosti kot omejitev. Kot družina se veliko pogovarjamo in skupno ocenjujemo, da je življenje v tujini odlična izkušnja, ki te poveže s svetom. Ugotovili smo, da je v vsaki državi »ves svet«, da povsod hitro najdeš stik s tujci. Ko poslušam svoje otroke, kako komunicirajo s prijatelji s sedanje in iz preteklih lokacij, resnično razumem širino.«

Trnovška pogosto sprašujejo, ali je smiselno sprejeti delovno mesto v tujini in njegov odgovor je vedno enak: »Čim prej.«

In kaj bi svetoval nekomu, ki okleva, ali naj sprejme delo v tuji državi?

»Če je možnost odhoda v tujino, jo sprejmi, a planiraj dolgoročno, začasno namreč pomeni, da nisi v tujini, z mislilmi si še vedno doma. Če izkušnjo življenja v drugi državi doživljaš sam, je drugi ne morejo razumeti, ker je ne delijo s teboj.«