Tiskane izdaje
Ajdovščina – Potem ko je skoraj 2220 upnikov družbe Primorje, ki je v stečajnem postopku od junija lani, prijavilo za 740 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj družbe Rudolf Hramec pa jih je priznal za 393 milijonov, prihaja zdaj na vrsto prodaja premoženja Primorja, nepremičnin, premičnin in še delujočih družb v okviru nekdanje skupine Primorje.
Kako se bo obsežen stečajni postopek za ajdovsko Primorje, na katerem že leto dni dela 34 zaposlenih, nadaljeval, kakšna bo dinamika prodaje premoženja Primorja in ali lahko vsaj na poplačilo dela odpravnin upajo nekdanji zaposleni, smo se pogovarjali s stečajnim upraviteljem Primorja Rudolfom Hramcem in njegovim pomočnikom za ekonomsko področje Zlatkom Hohnjecem.
Ali glede na višino priznanih terjatev pričakujete, da bodo te v resnici poplačane?
Hramec: Da bodo vse poplačane, seveda ne pričakujemo, je pa res, da znotraj priznanih terjatev obstajajo različne kategorije: navadne, prednostne in zavarovane. Zdaj delamo natančno oceno, koliko terjatev odpade na posamezne skupine in kakšne so kakovosti zavarovanj.
Hohnjec: Vse priznane terjatve dejansko ne bodo postale terjatve. Nekatere so namreč pogojne terjatve in se ne bodo zgodile. Gre za, denimo, garancije, ki se verjetno ne bodo unovčile. Ko bomo čez nekaj časa delali posodobljen seznam terjatev, bo njihova vrednost nižja za vse tiste garancije, ki so priznane kot pogojne terjatve in niso ali ne bodo unovčene. Zato znesek terjatev, ki so dejansko nastale, čez čas ne bo 393 milijonov evrov, ampak okrog 300 milijonov evrov ali mogoče še manj. V tem trenutku je za okrog 40 milijonov evrov garancij že rešenih.
Kdo lahko najprej upa na poplačilo terjatev? So to banke, ki imajo prijavljenih največ terjatev, ali nekdanji zaposleni, ki od vas terjajo 11,5 milijona evrov?
Hramec: Tisto premoženje Primorja, ki je zastavljeno, moramo najprej nameniti v poplačilo ločitvenim upnikom. Delavce bomo lahko poplačali takrat, ko bo dovolj sredstev iz splošne stečajne, torej neobremenjene stečajne mase. Je pa časovni vrstni red poplačil odvisen predvsem od tega, kdaj nam bo uspelo kaj prodati in kakšna bo vrsta zastavljenega premoženja. Seveda bi delavcem radi poplačali čim večji del terjatev.
Hohnjec: Vir za poplačilo delavcem je tisti del premoženja, ki ni bil zastavljen. Mi lahko prodamo katero od nepremičnin Primorja, a če je bila ta zastavljena banki in je njena terjatev višja od vrednosti stavbe, delavci ne morejo iz te kupnine dobiti ničesar.
Hramec: Zaradi relativno visoke stopnje zastavljenosti premoženja Primorja iščemo vse možne oblike premoženja, ki bi ga lahko unovčili in ni zastavljeno.
Hohnjec: Danes je ključni problem najti kupca. Za kakšne manjše stvari, kot so, denimo, stroj, kopač ali tovornjak, se kupec že najde, pri večjih stvareh pa se zatakne. V Sloveniji je namreč zdaj likvidnostnega kapitala izredno malo.
Kolikšen je pravzaprav odstotek zastavljenega premoženja Primorja?
Hramec: Tega odstotka vam za zdaj ne moremo povedati, ker po 2200 prijavah zdaj poteka temeljita analiza, s katero ugotavljamo, koliko premoženja je dejansko zastavljenega. Zastavljeni so tudi deleži v odvisnih družbah.
Kakšno pa je zanimanje za nepremičnine Primorja?
Hohnjec: Del premoženja je za kupce zagotovo zanimiv. Govorim o delujočih družbah skupine Primorje. Tu so še zemljišča, ki so bila kupljena za gradnjo, stanovanja in poslovni objekti. Nekateri kompleksi so zelo veliki in zanje večjega zanimanja za zdaj ni. Zato bo treba iz njih glede na odziv trga narediti manjše enote in jih prodajati. Za proizvodne obrate, kot so ABK ali obrati kamnoloma v Lažah, interes obstaja, v prvi fazi za najem in mogoče pozneje tudi za nakup. Če bi bila splošna gospodarska klima malo bolj ugodna, bi nepremičnine lažje prodali. Hitreje bo stekla prodaja premičnin, razne opreme, vozil in delovnih strojev. Aktivnosti že potekajo in do konca leta naj bi bila prodaja premičnin pretežno končana. Pri nepremičninah pa je vse odvisno od trga, ki določa, ali se bodo pojavili potencialni investitorji in interesenti. Smo zelo odzivni, na razgovor sprejmemo vsakogar, če le kaže interes za katerikoli del premoženja.
Lokalna skupnost je imela pred časom precej načrtov za nakup nepremičnin Primorja, a so se pozneje umaknili. Pripisujete ta odziv dolgotrajnosti stečajnega postopka ali so vzroki drugje?
Hramec: Za nekatera zemljišča smo se hitro dogovorili, za objekt dela nekdanje poslovne stavbe Primorja pa je bil interes pokazan relativno pozno. Cenitev objekta smo sicer naredili takoj, a je morala občina pohiteti z nekaterimi odločitvami, zato so se v časovni stiski odločili za drugo možnost. Problem ni bil v dolgotrajnosti postopka.
In primer enote Armiranobetonske konstrukcije (ABK) v Ajdovščini? Kaj se je zapletalo tam?
Hohnjec: Za kogarkoli iz tega okolja je najem oziroma nakup ABK velik zalogaj. Ključna težava je bila v potencialnem najemniku, ki je bil finančno prešibek. Zato dogovore zdaj nadaljujemo z novi partnerji, ki naj bi ustanovili konzorcij. Upajmo, da bomo imeli v tem primeru več sreče in da bodo finančno dovolj sposobni, da bodo večji del objekta aktivirali v čim krajšem času. To utegne trajati še nekaj časa, saj gre za večproizvodni program. Je pa ABK obrat, ki je sposoben narediti relativno velike količine, kar je seveda treba znati tržiti. Preden bodo iz obrata prišli prvi prihodki, bo treba vanj vložiti še nekaj sto tisoč, mogoče tudi milijon evrov za zagon proizvodnje.
Pred meseci se je veliko govorilo o ideji za nastanek novega Primorja, a se je vse končalo pri besedah.
Hramec: Že večkrat sem povedal, da izraz novo Primorje mogoče ni najbolj primeren, da bi naredili še eno Primorje, kakršno je že bilo. Niti trg niti sedanje razmere tega ne dopuščajo. Precejšen del skupine Primorja je na trgu sicer še vedno prisoten, imamo hčerinske družbe, ki poslujejo, in tu vidimo nove priložnosti. Zdaj bomo šli v nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo poslovne celote Inženiring s pravico uporabe blagovne znamke Primorja. Tu so shranjena strokovna inženirska znanja, ki jih je Primorje imelo. Glede na interes bomo poskušali najti najboljšo rešitev. Če se bo pri tem razvil širši potencial oživljanja določenih dejavnosti, je to stvar kupca oziroma investitorja. Treba pa je vedeti, da morate vse načrtovati skladno s potrebami trga. Zgolj volja ni dovolj, treba je imeti tudi kapital. Mi bomo poskušali privabiti tiste, ki imajo voljo in denar.
Hohnjec: Razen ideje o novem Primorju nisem zasledil, da bi za njo stal tudi kapital. Tako lahko govorimo le o ideji. Le z idejami in voljo pa se ne more zgoditi nič večjega.
Kakšen je terminski načrt prodaje hčerinskih družb Primorja? Še zlasti me zanima usoda CPG Gorica, ki posluje najbolje.
Hohnjec: Največje hčerinske družbe Primorja, ki še delujejo – CPG Gorica, PZP Požarevac iz Srbije, IGM Stavbar iz Hoč pri Mariboru, Sončni dom, Stavbenik servisne storitve –, zaposlujejo več kot 800 ljudi. Pri CPG Gorica smo že opravili nezavezujoče zbiranje ponudb, kjer smo preverjali interes za nakup. CPG Gorica ima zdaj v najemu pomemben objekt v lasti Primorja. To so obrati kamnoloma Laže. Mi bi radi glede na odziv omenjenega razpisa CPG Gorica in Laže prodali kot celoto, zato zdaj izvajamo cenitev CPG Gorica, medtem ko so Laže že ocenjene. Tako bomo določili izhodiščno ceno. Potencialni interesenti za nakup CPG Gorica bodo imeli v razpisnem postopku možnost skrbnega pregleda. Upam, da bi do začetka septembra sodišču že lahko predlagali javni razpis. Od objave bo tekel trimesečni rok za zbiranje zavezujočih ponudb. Če bomo uspešni, bi do kupca lahko prišli pred iztekom leta.
Upate na kupca iz tujine?
Hohnjec: Upamo, da bodo interesenti tudi iz tujine. Že pri nezavezujočem zbiranju ponudb je bilo kar nekaj interesentov, 16. Upam, da bodo prišli še novi interesenti, ki bodo zelo resni. Krog tistih iz nezavezujočlega zbiranja ponudb pa se bo zagotovo zožil.
Lahko poveste,
Hramec: Tega v tem trenutku ne morem povedati. Je pa naš cilj, da večji del premoženja letos in prihodnje leto unovčimo. Kako uspešni bomo, je zdaj težko reči. Delali bomo na proaktivnem trženju premičnin in nepremičnin. Postopke želimo pospešiti in izpeljati čim več prodaje.
Je mogoče predvideti, kako dolgo bo stečajni postopek Primorja še trajal?
Hohnjec: Mednarodne raziskave navajajo, da so stečajni postopki v Sloveniji eni najkrajših in najcenejših. V naši državi pa je težava to, da denarja ni, zato je premoženje težko unovčiti. Drugo vprašanje je seveda dolgotrajnost postopkov na sodiščih, o čemer ne bi izgubljal besed.
Nekdanja predsednica uprave Primorja Marjana Novak je naročila revizijsko poročilo, ki je ugotovilo veliko spornih poslov Dušana Črnigoja. Lani jeseni ste dejali, da ne izključujete možnosti kazenskih ovadb zoper Črnigoja, če bodo ugotovljene odškodninske odgovornosti. Ali o ovadbah še razmišljate?
Hramec: Če bo odškodninska odgovornost ugotovljena v postopku, ki po stečajnem zakonu še sledi, in če bo kakršna koli odgovornost ugotovljena, sem dolžan ukrepati skladno z zakonom.
