Tiskane izdaje
Zagreb – Končno se bo začelo prestrukturiranje Agrokorja. Izredni upravitelj Ante Ramljak je napovedal veliko čiščenje, po katerem bodo obdržali le tri obetavne dejavnosti, prodajo na drobno, živilstvo in kmetijstvo, skupaj le dvajset družb.
Iz preostalega dela koncerna bodo ustanovili Agrokor Portofolio Holdings in začeli razprodajo. In v njem bo najti vse mogoče, družbe, ki se ukvarjajo z energetiko, turizmom, oglaševanjem, gradbeništvom, zdravstvom, informatiko ali organizacijo potovanj. Med zadnjimi je tudi družba Adriatica.net, kamor spadata dubrovniški Atlas in ljubljanski Kompas.
Skupno gre za okoli 80 družb, od katerih jih je 41 še vedno aktivnih, 23 jih operativno ne posluje, 16 je fiktivnih. Ramljak pričakuje, da bo Agrokor z njihovo prodajo zaslužil borih 40 milijonov evrov. Je pa treba vedeti, da je koncern samo s prodajo Ville Catello zaslužil 8,1 milijona evrov. Nekatere od omenjenih družb, kot je Tovarna soli Pag, poslujejo z dobičkom, večina pa jih kljub vsemu ima izgubo.
Privlačni stanovanjski in pisarniški objekti pa tudi gradbena in kmetijska zemljišča so obremenjena s posojili, prepletena z medsebojnimi dolgovi in že večkrat zastavljena. Helikopterja in jahte zaradi tega sploh ni mogoče prodati, kar odbija morebitne kupce in zmanjšuje njuno vrednost.
Zapiranje Konzumovih trgovin
Ko gre za ključne poslovne storitve, bodo največje spremembe znotraj sektorja prodaje na drobno, ki je tudi letos (če izvzamemo avgust) posloval z izgubo. Šestdeset Konzumovih trgovin so že zaprli, do konca leta pa jih bodo še 105.
Ramljak velik del problemov, v katerih se je znašla prodaja na drobno, pojasnjuje z aranžmaji sale and leaseback (prodaj, nato pa znova vzemi v najem). Da bi prišel do svežega denarja, je Todorić prodajal prostore, nato pa jih je znova jemal v najem, in to po cenah, ki so bile občutno višje od tržnih. Ker so sedanji lastniki (skoraj izključno skladi) nemudoma privolili v občutno nižje cene najema, so mnogi prepričani – o tem bodo imeli zadnjo besedo forenziki –, da te cene niso bile realne in da je bil to zgolj še eden od načinov, na katerega so iz družbe črpali denar.
Ante Ramljak Foto: Cropix
Skladno z načrtom trajnega poslovanja bi se morali prihodki sektorja prodaje na drobno (Konzum, Konzum BiH, Tisak, Velpro in Mercator) do leta 2021 s sedanjih 4,9 zmanjšati na 4,5 milijarde evrov, hkrati pa naj bi se EBITIDA (dobiček pred odbitkom davčnih obresti in amortizacije) povečal za pet odstotkov, s 50 na 218 milijonov evrov. Kar zadeva Mercator, naj bi se prihodki z 2,3 povečali na 2,4 milijarde evrov, EBITIDA pa naj bi se s 60 povečala na 128 milijonov evrov.
V živilstvu in kmetijstvu so razmere nekoliko boljše, vendar bodo tukaj spremembe glavne usmeritve, kjer so si do zdaj prizadevali za povečanje prihodkov. Namesto tega se bo koncern v prihodnje ukvarjal predvsem s povečevanjem dobička.
Pred novim valom stečajev
Še vedno ni znano, koliko v resnici znašajo dolgovi propadlega koncerna, po Ramljakovem mnenju se bodo, potem ko bodo zbrali vse terjatve, povzpeli na 7,837 milijarde evrov. Če bi hoteli ohraniti minimalno razmerje med dolgovi in EBITIDA, torej 1 : 6, to pomeni, da bi odpis dolgov znašal od 60 do 70 odstotkov. Dobavitelji so že izračunali, da bi bil vsak odpis dolgov, ki bi znašal več kot 15 odstotkov, zanje usoden, tako da se, če se bodo vse te napovedi uresničile, zagotovo napoveduje nov in še veliko večji val predstečajnih pogodb in stečajev, ki jih je sprožil propad Agrokorja.
Agrokor na Hrvaškem ni zgolj gospodarsko, temveč tudi prvorazredno in skorajda zgolj politično vprašanje. Zaradi Agrokorja oziroma razkritja pogodbe o najstarejšem posojilu, s katero so dobili privilegiran položaj visoko rizični ameriški skladi, ki so se nato brez slehernega »rizika« dobro okoristili, je opozicija zahtevala odstop premiera Andreja Plenkovića. Možnosti, da bi jim to uspelo, so majhne oziroma nikakršne, a če že ne bodo dosegli kaj drugega, ga bodo na ta način vsaj prisilili, da bo prišel v sabor in odgovarjal na neprijetna vprašanja.
Andrej Plenković Foto: John Thys/AFP
Še vedno se ne ve, kdo je sestavil lex Agrokor. Če bi sodili po tem, kdo je imel od tega zakona korist, to prav gotovo niso bili ne Ivica Todorić ne dobavitelji, pa tudi ne dovčerajšnji največji upniki, kot je ruska Sperbank, ki poskuša do svojega denarja priti z zaplembami Agrokorjevega premoženja zunaj Hrvaške.
Premier noče razkriti avtorjev zakona, o katerem je prepričan, da je bil sprejet z razlogom, tako da zdaj ne le opozicijo, ampak tudi celotno javnost obtožuje »kolektivne amnezije, saj bi brez omenjenega zakona zavladal kaos, ki bi strahotno prizadel celotno hrvaško gospodarstvo«.
Občasno se v teh dneh iz skrivnega zatočišča oglasi tudi Ivica Todorić. Zdaj že vlaga kazenske prijave proti vsem, ki so odgovorni za kriminal strahotnih razsežnosti in »prilizovanje mrhovinarskim skladom, ki so jim za neznatne vsote denarja izročili koncern«. Ubežnik se pri tem sklicuje tudi na domoljubje in tarna, da so »vodni izviri, kmetijska zemljišča in industrijski objekti na milost in nemilost prepuščeni tujim dobičkarjem«.
In medtem ko je glede spornega zakona in še bolj sporne pogodbe deležen odobravanja ne le opozicije, temveč tudi dobršnega dela javnosti, pa si bo Todorić – hrvaški pravosodni organi so konec oktobra izdali evropski priporni nalog, izdana pa je tudi Interpolova tiralica, s katero zahtevajo njegovo aretacijo in izročitev – kot »veliki domoljub in varuh nacionalnih interesov« po vsem, kar je bilo mogoče videti v zadnjih 24 letih, težko pridobil podporo javnosti.
