Za potrošnika, ki kupuje po spletu, sta poglavitna zaupanje in priročnost

Ljubljana – Spletna trgovina v Sloveniji raste v povprečju od 20 do 25 odstotkov na leto. Še bolj kot nakupni kanal je Slovencem blizu kot vir informacij za nakupno odločitev. Izvršni direktor Ceneje.si Darko Dujič pravi, da smo v tem pogledu visoko nad povprečjem EU, tako da »splet pri nas pomembno vpliva tudi na tradicionalne prodajne kanale«.

Ne gre več za to, da Slovenci kupujemo po spletu le v določenih kategorijah izdelkov, ampak smo aktivni v celotni vrsti blagovnih skupin, poudarja sogovornik, sklicujoč se na izkušnje največjega portala za primerjalno nakupovanje Ceneje.si, statističnega urada in Trženjskega monitorja DMS. Poleg krovnih kategorij, kot so izdelki za dom, avdio-video ter telefonija, računalništvo, oblačila in šport, lepota in zdravje, izdelki za otroka, storitve, povezane s turizmom in prostim časom, se počasi selijo v spletno ponudbo tudi klasične storitve, kot sta zavarovalništvo in energetika, perspektivno je celo področje financ ...

Klikni in prevzemi

»Spletno nakupovanje je predvsem odvisno od dobrih logističnih rešitev in razumevanja uporabniške izkušnje ter razvoja tehnologije, ki bo omogočala priročnost nakupovanja in razvoj hibridnih oblik, kot so klikni in prevzemi,« meni Dujič. Morebitne ovire sluti predvsem v zakonodaji, na primer pri nekaterih finančnih storitvah, kjer je – v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami – ponudba storitev na spletu omejena.

Ali postajajo potrošniki, ki so čedalje bolje informirani, bolj zaupljivi do spleta? Ali zapuščajo klasično trgovino? Potrošnik čedalje bolj natančno ve, komu lahko zaupa, razmišlja spletni strokovnjak. Prav zaupanje je poleg priročnosti ključno, splet in dostopnost informacij ga lahko zgolj okrepita. Pri odločanju so mu v veliko pomoč transparentne informacije, pridobljene na nekaterih spletnih primerjalnikih ali priporočilnih platformah.

Potrošniki torej ne zapuščajo klasične trgovine, ampak jo kombinirajo s spletno. Ključ do uspešnega poslovanja trgovcev danes in v prihodnosti je postala večkanalnost. Dujič: »Ta koncept je treba razumeti v vseh fazah nakupnega procesa, ne samo v smislu nakupa, temveč tudi komunikacije. Je izziv, ki ga redki trgovci v Sloveniji popolnoma razumejo, še manj proizvajalci in upravljavci znamk. Zanimiv primer je iz Anglije, kjer sem pred kratkim v pogovoru z odgovornimi pri zelo znanem trgovcu izdelkov za vsakdanjo rabo dobil podatek, da je tako rekoč že 20 odstotkov vseh nakupov v tej kategoriji naročenih na spletu in potem dostavljenih ali prevzetih na neki priročni lokaciji. V Sloveniji v tej kategoriji ne pridemo niti do enega odstotka.«

Na globalni ravni se bije hud konkurenčni boj med spletnimi velikani in specialisti (Amazon, Alibaba), prav tako med spletnimi storitvenimi podjetji (Google, Facebook ...), plačilnimi specialisti ... Napovedujejo se enormne spremembe nakupnega procesa, informiranosti, prilagajanja komunikacije in ponudbe, hitrosti odločanja, dostave, znanja o nakupovanju in razvoja ponudbe v trgovini prihodnosti. Ta nikakor ni omejena na splet, ampak je povezana prek več uporabniških platform za informiranje, izbiro, komunikacijo in osebno interakcijo z mrežo fizičnih lokacij in spletnih prodajnih rešitev, razloži Darko Dujič.

Slovenska statistika

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je v prvem četrtletju letos na spletu nakupovalo blago in storitve 28 odstotkov ljudi, starih od 16 do 74 let (leta 2014 26 odstotkov), 18 odstotkov pa jih je na spletu prodajalo. Dobra polovica e-kupcev je v opazovanem obdobju opravila od enega do dva spletna nakupa, skoraj tretjina od tri do pet, 11 odstotkov od šest do deset in štirje odstotki več kot deset spletnih nakupov.

Če opazovano obdobje raztegnemo na leto dni (od aprila 2014 do vključno marca 2015), vidimo, da je spletni nakup opravilo 39 odstotkov ljudi med 16. in 74. letom starosti (dve odstotni točki več kot v istem obdobju leta 2014, okoli 605.000 ljudi). Najbolj aktivni so bili tisti od 25 do 34 let, najmanj pa starejši od 65 let. Več e-kupcev je bilo med moškimi (42 odstotkov) kot med ženskami (36 odstotkov). V več kot treh četrtinah so bili prodajalci iz Slovenije, drugi so bili iz EU ali zunaj nje.

Težava je zamujanje

Medtem ko kar 78 odstotkov anketiranih kupcev ni imelo težav pri spletnem nakupovanju, jih je sedem odstotkov potarnalo, da je dobava blaga zamujala, pet odstotkov, da so dobili napačen ali poškodovan izdelek, štirje odstotki so imeli tehnične težave pri naročanju ali plačevanju, dva odstotka večje stroške od navedenih ob nakupu, le en odstotek e-kupcev pa je bil žrtev prevare (niso prejeli naročenega blaga ali storitve, nekdo je zlorabil njihovo kreditno ali predplačniško kartico ali račun).

Tisti, ki se ne ogrevajo za spletni nakup, pa so pojasnili, zakaj raje zavijejo v klasično trgovino: ker raje nakupujejo osebno, imajo pomisleke glede varnosti pri plačevanju prek interneta ali glede zasebnosti, ne obvladajo spletnih veščin, skrbi jih dostava in morebitna reklamacija, nimajo plačilne kartice ali predplačniškega računa za plačilo prek spleta.

Gneča tudi na drugi strani

Podatki o spletnih prodajalcih se nanašajo na leto 2014: med podjetji z najmanj desetimi zaposlenimi se jih je kar 17 odstotkov (tri odstotne točke več kot leto prej) ukvarjalo tudi s prodajo na spletu. Ta jim je prinesla 6,4 odstotka skupnega ustvarjenega prihodka.

Posebno hitro se povečuje vrednost spletne prodaje v gostinski nastanitveni dejavnosti in v trgovini na drobno (brez motornih vozil). Prva je lani s prodajo na spletu zaslužila 52 milijonov evrov ali 11,8 odstotka prihodka (brez DDV), trgovina pa 1,5 odstotka celotnega prihodka. S spletno trgovino se ukvarja okoli 30 odstotkov trgovcev. Petina od teh navaja, da so bili stroški uvajanja spletne prodaje višji od prednosti, ki jih je prinesla.