Za razvojno partnerstvo treh generacij

Ljubljana - Na današnjem vrhu slovenskega gospodarstva bodo osrednjo pozornost namenili razvojnemu partnerstvu, tako trem »aktivnim« generacijam kot pomembnim socialnim in drugim partnerjem.

Čas je za novi srednjeročni razvojni sporazum, za nov zagon, s katerim bi okrepili zdrave gospodarske trende, hkrati pa tudi višji standard ljudi, poudarjajo ob lansiranju novega dokumenta – Razvojno partnerstvo treh generacij 2018–2025. Danes ga bodo dali v javno razpravo na vrhu gospodarstva. Na GZS napovedujejo: v sodelovanju z gospodarstvom, sindikati in vlado bomo oblikovali ključne korake za dobrobit treh generacij: delovno aktivnih, starejših in mladih. Razvojni dokument temelji na viziji razvoja gospodarstva do leta 2025, ta pa predvideva, da se bo dodana vrednost na zaposlenega dvignila na 60.000 evrov (zdaj znaša 42.000 evrov), izvoz pa z zdajšnjih 32 milijard evrov na 50 milijard.

Za nov razvojni zagon, poudarjajo na GZS, je treba izkoristiti konjunkturo v Sloveniji, saj gospodarska rast po zadnjih ocenah leti visoko, realno med 4 in 5 odstotki. Res je, da je Slovenija šele v drugem polletju letos dosegla BDP na prebivalca izpred kriznih časov, torej iz leta 2008. Toda kljub izjemni gospodarski rasti, ki temelji na izvozu in šele v zadnjem času tudi vedno bolj izpostavljeni domači potrošnji, Slovenija še vedno precej zaostaja za povprečno produktivnostjo EU-28, in to za petino, kar pa je, kot poudarjajo tudi na GZS, »posledica strukture gospodarstva oziroma umeščenosti na sredino proizvodne verige«. Izvoz naj bi se letos realno povečal za več kot 8 odstotkov, zadolženost države, merjene v deležu BDP, naj bi do konca leta padla na 75 odstotkov BDP, zmanjšuje pa se tudi zadolženost podjetij. Vsi ti rezultati naj dajo novi razvojni zagon.

Za kakovostna delovna mesta

Zagotavljanje kakovostnega življenja in socialne ekonomije je mogoče doseči z gospodarsko rastjo, izvozom, produktivnostjo, saj se bo tako tudi krepila konkurenčnost gospodarstva, ki bo ponujalo kakovostna delovna mesta in skrbelo za socialni dialog. Za vse to potrebujemo dobro izučene zaposlene in vrhunske raziskave. Ob vse večji gospodarski vrednosti je treba razmišljati, kako to ustrezno razdeliti tudi med zaposlene, lastnike in hkrati zagotavljati razvoj podjetij. Poleg temeljnih pravic delavcev so pomembni tudi poštena plačila za njihovo opravljeno delo in upoštevanje prispevkov delavcev h gospodarski rasti. Ob tem je treba skrbeti za socialni dialog in kolektivno dogovarjanje ter seveda imeti jasno postavljene cilje: kaj lahko ponudimo vsem trem generacijam – mladim, delovno aktivnim in starejšim.

Mlada generacija do 30 let

Seveda pričakujejo čim hitrejšo vključitev mladih v redne oblike dela, saj je v Sloveniji 35 odstotkov podjetij, ki jim primanjkuje ustrezno usposobljenih mladih, v EU pa le 15 odstotkov. Temu cilju bi se lahko približali tudi tako, da bi čas študija skrajšali z 8,7 leta na 7,1 leta in z omejitvami študentskega dela hkrati pospeševali redno zaposlitev mladih. Seveda bi morala postati Slovenija privlačna za mlade strokovnjake, imeti privlačnejšo davčno zakonodajo zanje, manj administrativnih ovir za zaposlovanje visoko kvalificiranih tujcev, še zlasti na deficitarnih področjih. Tudi s kadrovskimi štipendijami, ki naj se z zdajšnjih (2016) 333 evrov leta 2025 povzpnejo na tisoč evrov. Seveda bi bilo treba spodbujati sodelovanje izobraževalnega sistema z delodajalci že pri razvoju izobraževalnih vsebin, več praktičnega usposabljanja mladih, a ob ohranjanju visoke ravni splošnih znanj. Cilj je jasen: krepiti vajeništvo in dvig praktičnega usposabljanja, vendar tudi uvedba spodbud za delodajalce, ki mlade usposabljajo za lažji vstop na trg dela.

Aktivna populacija

Za rast bruto plače je pomembna dodana vrednost na zaposlenega in do leta 2025 naj bi se za 20 odstotkov povečalo število delovnih mest, ki bodo dosegla 50.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To se lahko doseže, predlagajo na GZS, s 5-odstotno rastjo sredstev za nadaljnje izobraževanje zaposlenih, z novimi davčnimi razbremenitvami stroškov dela. Za rast produktivnosti dela bodo zelo pomembna vlaganja v raziskave in razvoj (RR), in to 8-odstotna, še zlasti spodbujanje vlaganj v RR pri malih in srednjih podjetjih (MPS), tudi z uvedbo razvojnih vavčerjev za digitalizacijo MPS. Seveda poudarjajo, da rast mase stroškov dela in povprečne plače v javnem sektorju ne sme prehitevati teh pomembnih faktorjev v zasebnem sektorju. Za vse omenjeno je treba vzdrževati kakovostno delovno okolje, in to v sodelovanju s socialnimi partnerji: od izobraževanja do nenehnega izboljševanja organizacije dela in tudi medosebnih odnosov.

Starejši 55+

Lani je bilo pri nas delovno aktivnih le 41 odstotkov populacije, starejše nad 55+, cilj pa je, da bi jih bilo čez osem let vsaj polovica. Za ta cilj je treba veliko postoriti, več vlagati v izobraževanje starejših in hkrati prilagoditi delovna mesta starejšim. GZS predlaga, naj se zagotovi na starejšega na leto 100 evrov, tudi s posebnimi vavčerji države za njihovo izobraževanje, hkrati pa tudi odpravi zakonske in podobne omejitve, ki delujejo nasprotno, torej ovirajo zaposljivost starejših. Zelo pomembne so mentorske sheme za prenos znanja starejših na mlajše sodelavce. Tako se lahko zmanjšuje delovna obremenitev starejših, tudi s postopnim skrajševanjem njihovega delovnega časa. Ob tem bi bila pomembna državna subvencija za dvojni strošek delodajalca, če se delovno mesto deli med dva s krajšim delovnim časom. Za delavce je zelo pomembna promocija zdravja in dobrih pogojev na delovnem mestu, kar naj financirajo država in tudi delodajalci. Starejše, ki naj bi ostali čim dlje aktivni, GZS predlaga, naj se aktivira finančno spodbudo, ki bi jo lahko pričakovali z večjimi pokojninami.

Če pride do težav

Ker imamo trpke izkušnje iz nedavne krize, je pomembna tudi klavzula o izrednih razmerah, ki jo ob dokumentu Razvojno partnerstvo treh generacij 2018–2025 podaja GZS. Če bi nastale izredne razmere (zmanjševanje gospodarske aktivnosti dve leti zapored, več kot 10-odstotna rast cen surovin), naj bi se tudi nastavki razvojnega partnerstva postavili na novo.