Tiskane izdaje
Barbara Gorjup, magistrica znanosti iz mednarodne ekonomije ter direktorica družbe za podjetniško in poslovno svetovanje Baklus, je bila v nadzorni svet HSE, največjega slovenskega proizvajalca in trgovca z električno energijo, imenovana marca lani, ko se je Slovenski državni holding (SDH) odločil okrepiti nadzorni organ še za štiri nadzornike. V razširjeni ekipi je bil tudi Milan Perović, sicer glavni izvršni direktor Avtotehne, zdaj prvi nadzornik HSE. Za Delo je dejal, da se mu zdijo obtožbe o navzkrižju interesov v zvezi z Gorjupovo, ki je morebitni konflikt interesov preverila pri pravnih strokovnjakih, neutemeljene.
Gorjupova pravi, da HSE in Telekom ne opravljata konkurenčne dejavnosti: HSE se ukvarja s proizvodnjo in veleprodajo, Telekom z maloprodajo električne energije. To je res, a z maloprodajo se tako kot Telekom ukvarja tudi HSE. Kot pojasnjuje upravljavec obeh naložb Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Lidija Glavina, tudi prva nadzornica Telekoma, HSE »na maloprodajnem trgu ponuja električno energijo poslovnim odjemalcem, medtem ko jo Telekom za zdaj le gospodinjskim odjemalcem«: »Družbi trenutno zato ne opravljata konkurenčnih dejavnosti.« Telekomovi tržniki, ki po gospodinjstvih tržijo pakete, vedo, da naj bi Telekom že maja načrtoval ponudbo elektrike tudi poslovnim odjemalcem, a načrta še ni uresničil. Na Telekomu so podatke s terena potrdili: »Za zdaj električno energijo ponujamo gospodinjstvom, načrtujemo pa, da jo bomo še letos ponudili tudi malim poslovnim odjemalcem.« Telekom električno energijo, namenjeno preprodaji, kupuje na borzi; storitev zanje opravlja Petrol.
Telekom tudi kupuje elektriko
Iz konkurenčnega položaja obeh družb v svojem mnenju izhaja tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat: »Če sta družbi, v katerih je ista oseba član nadzornega sveta, na trgu v takem položaju, da si konkurirata, po mojem mnenju nastane konflikt interesov, saj pri svojih odločitvah ne more ravnati v korist obeh družb hkrati.« Kakor dodaja, mu ni znano, ali sta HSE in Telekom res v katerem segmentu trga konkurenčna.
Gorjupova in predsedujoči NS HSE Milan Perović, vztrajata, da navzkrižja interesov ni. »To je sprenevedanje,« pravi naš vir: navsezadnje tudi Telekom nekje kupuje energijo. Če jo kupuje od HSE, nadzorniki HSE pa imajo pregled nad poslovanjem, trgom in vpogled v cene, je že to zadostno navzkrižje interesov. Gorjupova svoje nove funkcije nadzornice v Telekomu nadzornikom HSE ni zamolčala. »Podala je izjavo, da bi se izločila iz razprave, prejema gradiva in odločanja, če bi potencialno nastal konflikt interesov,« pravi Perović.
»Etičih odstopov« iz nadzornih svetov malo
Prihodki Telekoma od maloprodaje električne energije ne dosegajo niti 0,05 odstotka letnih prihodkov družbe, se brani Gorjupova: »Poleg tega nadzorniki Telekoma nikoli v preteklosti niti zdaj niso oziroma nismo bili seznanjeni s podatki o prodaji elektrike, cenah, stroški in podobnem, prav tako to ni bila točka dnevnega reda, saj gre le za eno od več dopolnilnih dejavnosti Telekoma.«
Gorjupova zagotavlja, da bi, če bi trčila ob »relevantno potencialno nasprotje interesov, ki ni zgolj prehodno in ga ni mogoče odpraviti«, iz enega od nadzornih svetov odstopila brez zunanjih pritiskov.
A »etičnih odstopov« iz NS je malo in naš vir pravi, da so NS bolj kot vir sejnin postali gojišče »hobotnic«. Kot primer navaja Avtotehno, iz katere prihaja prav Perović. Zasluge za imenovanje Boruta Bizjaka, direktorja ene od družb Avtotehne, na položaj direktorja Nafte Lendava pripisujejo članici uprave SDH Nadi Drobne Popovič. Da je na Bizjakovo mesto v Avtotehni sedel njen mož Zoran Drobne, naj bi pripomogel Perović, ki se s kadri iz Avtotehne, konkretno s Tomažem Pistotnikom, šefom tamkajšnje pravne službe, zdaj menda trudi okrepiti še HSE.
