Tiskane izdaje
Več kot 150 predsednikov in generalnih direktorjev izbranih kitajskih podjetij in predstavnikov 220 slovenskih podjetij se je udeležilo poslovnega srečanja, ki je bilo namenjeno spoznavanju potencialov za širitev poslovnega sodelovanja med veliko in majhno državo, za katero je namestnik predsednika vlade LR Kitajske Wang Yang ob svojem prvem obisku v Sloveniji dejal, da »gore niso znane po višini, temveč po nesmrtnikih in vilah, ki tam živijo«. Ob tem je izpostavil zgledno sodelovanje med državama in našo konkurenčnost, rastočo politično vlogo Slovenije v mednarodnih organizacijah, v EU, OECD...
Čeprav sta državi zelo oddaljeni, sta po njegovem komplementarni: Slovenija lahko Kitajski ponudi zanimivo tehnologijo, slovenskih investicij na Kitajskem sicer ni veliko, a so pomembne. Izpostavil je vlaganja v avtomobilsko industrijo, farmacijo ter izdelavo smučarskih oblačil. Sicer pa da jih zanima tudi oblikovanje javno zasebnih partnerstev, zlasti pri pristaniščih, letališčih in v energetiki. Ob tem je opozoril na nujnost poenostavitve postopkov za pridobivanje vizumov. Za kitajska podjetja bi ob morebitnih vlaganjih pri nas bila od tukaj naprej tudi priložnost za odkrivanje in raziskovanje širšega evropskega trga.
Dobro sodelovanje
Kot dokaz dobrega sodelovanja je navedel blagovno menjavo med državama, ki se je letos povečala za osem odstotkov in prvo večjo kitajsko naložbo pri nas v TAM Durabus in investicije slovenskih podjetij na Kitajskem. Slovenska vlaganja na Kitajskem sicer niso velika po obsegu, so pa dragocena, ker gre za visokotehnološka podjetja.
Tudi gostitelj, podpredsednik slovenske vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, se je zavzel za okrepitev sodelovanja. Potencial za krepitev gospodarskega sodelovanja z drugim največjim gospodarstvom na svetu vidi na področjih logistike in distribucije, investicijskega sodelovanja, bančništva in ostalih finančnih storitev ter igralništva, možnosti pa so tudi na področju nepremičnin, poslovnih storitev, turizma, kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, gozdarstva in lesnopredelovalne industrije, energetike in proizvodnje gradbene opreme. Ob tem je dejal, da Slovenija načrtuje prihodnje leto organizacijo konferenco srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Kitajske o sodelovanju prav na področju turizma. Spomnil je, da je Kitajska naša najpomembnejša gospodarska partnerica v Aziji.
Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti je kitajski delegaciji predstavil Slovenijo z več različnih vidikov, poudaril pa tudi športne dosežke. Spomnil je, da imamo močno industrijo, ki je še vedno pomembna za gospodarstvo ter pri tem izpostavil Gorenje, Krko, Letriko, Akrapovič in Luko Koper. »Ni treba biti velik, da si uspešen. Potrebno je le znanje, pogum in nekaj sreče.«
Pričakovanja slovenskih podjetij
Slovenija lahko vse kar naredi in pridela proda na Kitajskem. Ker se je Kitajska odločila, da je Slovenija njihov strateški partner, bo tukajšnje gospodarstvo lažje premagovalo tamkajšnje administrativne ovire, je med poslovno konferenco povedal prvi mož GZS Samo Hribar Milič. Dogovorjenega ni bilo še nič, Kitajci si Slovenijo ogledujejo, analizirajo, zbirajo vtise in stike. Samo Hribar Milič upa, da bodo v naslednjih fazah podpisani tudi kakšni meddržavni sporazumi ali investicijski memorandumi.
Najbližja, najhitrejša in najcenejša pot iz Azije v Srednjo Evropo vodi preko Kopra in slovenske infrastrukture, so poudarjali praktično vsi slovenski govorci na poslovnem forumu. In tako kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek takoj dodali, da so v našo infrastrukturo potrebne naložbe. Boljša infrastruktura bi pripomogla k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, je za medije povedal Samo Hribar Milič . V Sloveniji je nujna samo politična odločitev, kje, na kakšen način in koliko tujega kapitala bomo sprejeli in kje je tu mesto za Kitajsko.
Za Gregorja Benčino, predsednik uprave Jelovice, je tokratni poslovni forum pomenil dvojno priložnost: ponuditi tisto, kar v Sloveniji imamo in to je nanjegovem področju zlasti les kot izredno bogata surovinska osnova, »ki lahko predstavlja resno prednost za skupno sodelovanje za izdelavo polizdelkov in izdelkov za njihovo globalno trženje«; in po drugi strani razvita tehnologija, razvojni procesi, s katerimi lahko vstopimo tudi na kitajski trg v mešana podjetja za vzpostavitev proizvodnje za lokalno tržišče proizvodnjo, osnovano na slovenskem znanju.
»Ne smemo si delati utvar, da bomo slovenska podjetja v Sloveniji delala proizvode za kitajski trg, mislim da je pot predvsem obratna. Mi lahko izvažamo znanje, visoko dodano vrednost, storitve. Tu je naša moč.Tako danes kot v preteklosti smo v naši družbi že imeli obiske s Kitajske, vsi pa so bili usmerjeni na prenos tehnologije oz. prenos našega znanja v njihovo okolje,« pravi Benčina in dodaja, da so poti za sodelovanje s Kitajci dolge. »Treba je biti vztrajen na tej poti in ko prideš na cilj, so rezultati lahko dolgoročni. Naše dojemanje kitajskega delovanja je dolgoročno usmetrjeno. Precej časa potrebuješ, da prebiješ vse potrebne ovire, vendar pa ko vstopiš, ko pridobiš zaupanje, potem si tam lahko prisoten tudi dalj časa.«
Med slovenskimi vinarji, ki uspešno vstopajo na kitajski trg so se na poslovnem forumu predstavljali trije: Vinska klet Goriška Brda, Vinakoper in Vipava. Prva bo letos šestim kupcem na tem azijskem trgu prodala za skoraj pol milijona evrov vina višjega cenovnega razreda in cilja še na širitev prodaje. Vipavska klet se na kitajski trg šele prebija, saj je prek slovenskega izvoznika Alps Wine tja poslala svoj prvi kontejner vina.
Prilagajanje drugačnim porabnikom
Ob tem ni odveč zapisati, da se morajo slovenski vinarji pri izvozu na Kitajsko prilagajati kupcem z etiketami in poimenovanji vin, da so ta po izgledu »bližja« kupcem. Da je to prava pot, je na poslovnem forumu opozoril tudi predstavnik kitajskega urada za intelektualno lastnino, ki je slovenskim podjetnikom za vstopanje na kitajski trg priporočil uporabo za kitajskega potrošnika sprejemljivejših poimenovanj svojih izdelkov.
Kar precej zanimanja so kitajski poslovneži pokazali tudi za med in izdelke z medom, ki sta jih predstavljala ljubljanski Medex in Čebelarstvo Božnar iz Polhovega Gradca. »Zanimajo jih zlasti naši izdelki, predvsem v kozmetiki, propolisu in matičnemu mlečku, kolagenu. Dobili smo kontakte,« je povedala Tjaša Habič, komercialna direktorica Medexa, ki je poslovni forum izkoristil za preverjanje, ali so zanimivi za azijski trg, saj tam še niso prisotni.
Podobno je bilo tudi preverjanje obeh perutninarskih družb v Sloveniji, še zlasti z izdelki, ki bi lahko bili potencialno zanimivi za prodajo na oddaljeno tržišče. Kot je sklepati iz besed predsednika uprave Perutninarstva iz Pivke Janeza Rebca, so še največ zanimanja vzbudili s konzervami rib in paštete.
