Tiskane izdaje
Podjetja in ustanove si čedalje bolj prizadevajo izboljšati svojo varnost in zdravje pri delu. To poskušajo dokazati vsem deležnikom tudi tako, da obvladujejo tveganja, ki so jim izpostavljeni, in povečujejo pozitivne učinke svojih dejavnosti s spodbujanjem uveljavljanja sistema varnosti in zdravja pri delu. Kako se to področje ureja s standardi, smo vprašali Miloša Seražina iz SIQ.
Dogajanje v zvezi s standardi za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu je zelo zanimivo. V zadnjih dvajsetih letih je na tem področju izšlo več nacionalnih standardov, tehničnih specifikacij, vodil in še česa, vendar do današnjih dni v svetu še ni bil dosežen konsenz o izidu mednarodnega standarda, ki bi urejal to področje. To verjetno kaže tudi na izjemno različne poglede, pričakovanja in zahteve deležnikov, na katere bi se standard tako ali drugače nanašal.
Januarja letos je izšel prvi osnutek mednarodnega standarda ISO/DIS 45001. Glasovanje nacionalnih standardizacijskih organov je bilo končano maja. Osnutek standarda ni dobil potrebnih dveh tretjin glasov za sprejetje, zato se izid standarda pomika proti koncu leta 2017.
To postavlja več izzivov pred organizacije, ki sistematično urejajo varnost in zdravje pri delu in dandanes uporabljajo britanski standard BS OHSAS 18001:2007. Ne samo zaradi izida ISO 45001:2017, ampak zaradi tega, ker je minilo že leto dni od izida standarda ISO 9001:2015 (sistem vodenja kakovosti) in ISO 14001:2015 (sistem ravnanja z okoljem).
Certificirane organizacije se torej že zdaj ukvarjajo s prehodom na novi izdaji, le redke med njimi pa imajo vpeljan in certificiran le sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Te bi se lahko ukvarjale s prehodom kar dvakrat, prvič za ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 in drugič še za ISO 45001:2017, če bo ta dejansko izšel.
Ali glede na vse omenjeno organizacije sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu sploh potrebujejo?
V času vse večjega pohlepa velja izpostaviti tudi, kako se hlastanje za vse večjo učinkovitostjo in uspešnostjo organizacij kaže na zdravju zaposlenih. Že v uvodu osnutka standarda so snovalci zapisali, da Mednarodna organizacija za delo ocenjuje, da vsako leto zaradi poškodb pri delu in bolezni v zvezi z njim umre 2,3 milijona ljudi. To je več mrtvih, kot je prebivalcev Slovenije, in skoraj toliko, kot je bilo ubitih vojakov vsako leto prve svetovne vojne.
Kakšne so spremembe zahtev, zapisane v ISO/DIS 45001, v primerjavi z zdaj najpogosteje uporabljanem standardu BS OHSAS 18001:2007?
Struktura standarda je povsem nova, saj je ta predpisana in enaka za vse standarde za sisteme vodenja. Vsebina oziroma področje uporabe pa ni nič kaj drugače zapisano kot v BS OHSAS 18001. Temu pa že sledi nekaj novosti, predvsem v poglavju o nameri sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki naj bi preprečeval poškodbe pri delu, še posebno smrtne in poklicne bolezni. V tem poglavju so že naštete možne aktivnosti za izboljšanje učinka sistema vodenja. Povsem novo, a zelo pomembno je poglavje 0.3, ki našteva ključne elemente za uspešen sistem vodenja. Brez dvoma na prvo mesto postavlja voditeljstvo in zavezo vodstva, njegovo podporo pri razvoju, vodenju in promociji takšne organizacijske kulture, ki bo podpirala delovanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Temu sledijo sodelovanje zaposlenih in njihovih predstavnikov, komunikacija in posvetovanje ter integracija sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v poslovne procese organizacije. Lahko rečemo nič novega, vse to smo že vedeli, vendar pozor: zdaj je to zelo jasno zapisano. Nato si spremembe sledijo kot po tekočem traku.
Za kakšne spremembe gre?
Celotno poglavje 4 je za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu novo. Pravi, da mora organizacija opredeliti, katera zunanja in notranja vprašanja so relevantna za njen namen ter katera vplivajo na njeno zmožnost dosegati predvidene rezultate sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Pri tem lahko organizacija postavi svoje meje preširoko in s tem ohromi svoj sistem vodenja, lahko pa tudi preozko in s tem omeji njegovo delovanje na ožji segment, kot bi bilo treba, in ga v prenesenem pomenu besede amputira. Poglavje 4 se nadaljuje z zahtevo po razumevanju potreb in pričakovanj zainteresiranih strani. Te niso nujno medsebojno skladne. Še več, lahko so si celo nasprotujoče in že imamo opraviti s tveganji in priložnostmi, s tem pa preidemo na zahteve v poglavju 6. V njem so postavljene zahteve za eno od osnov sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, to je ocenjevanje tveganja.
In kaj naj bo glede tega novega?
Sistem(i) vodenja varnosti in zdravja pri delu pozna(jo) ocenjevanje tveganj že od prvih poskusov zapisov zahtev sistematičnega obvladovanja varnosti in zdravja pri delu. Vendar je v zahtevah pomembna novost, povezana prav z zainteresiranimi stranmi. Osnova sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je dobila popolnoma nov temelj.
Poleg nam že znane »obravnave« tveganj, povezanih s procesi organizacije, mora organizacija identificirati in oceniti tveganja, povezana z vzpostavitvijo, izvajanjem in vzdrževanjem sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Če naredimo kratek povzetek, lahko rečemo, da so pisci standarda izvrstno opravili svoje delo in bodo organizacije imele, vsaj kar se uvodnih zahtev tiče, na voljo izvrstno domišljeno sredstvo za uporabo.
Pa tudi za nadaljevanje bi lahko rekli, da si zahteve logično sledijo in so zapisane bolje, kot so v BS OHSAS 18001:2007, z izjemo pri sodelovanju zaposlenih, kjer rešitev na prvi pogled ni najboljša.
Zakaj in v čem so razlike?
Poglavje o voditeljstvu, odgovornostih, politiki in sodelovanju ter posvetovanju prinaša več novosti. Če BS OHSAS 18001:2007 pričakuje, da organizacija vzpostavi dober komunikacijski kanal med predstavniki najvišjega vodstva in predstavniki delavcev, tega v prihajajoči izdaji standarda ISO 45001 ni. Predstavnik delavcev ni več eksplicitno zahtevan. Na prvi pogled je to precej slabša rešitev od sedanje, a so zahteve glede sodelovanja sicer zapisane zelo obširno. Tudi zahteve glede politike so dopolnjene z zavezo po sodelovanju, kot glede hierarhije ukrepanja za obvladovanje tveganj.
Kaj pa voditeljstvo in zavezanost vodstva?
Pričakuje se, da so politika in cilji združljivi s kontekstom in strateško usmeritvijo organizacije ter da se zagotavlja vključitev zahtev za sistem vodenja v poslovne procese. Te zahteve so enake tistim iz ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015. Nato pa se od vodstva pričakuje, da bo zagotavljalo aktivno sodelovanje zaposlenih ter da bo razvijalo in promoviralo takšno kulturo, ki bo v podporo delovanju sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Kar se tiče zahtev glede dokumentiranih informacij, so te enake tistim iz ISO 9001:2015.
Kakšni so torej izzivi za organizacije glede vpeljave standarda ISO 45001, ko bo ta sprejet?
Standard organizacijam zagotovo omogoča kreativno iskanje optimalnih rešitev pri sistematičnem urejanju varnosti in zdravja pri delu in s tem boljšim obvladovanjem varnosti in zdravja pri delu. Zahteve so zapisane dovolj eksplicitno, da težko spregledamo njihov namen, vendar dovolj odprto, da je njihovo izpolnjevanje mogoče na za organizacijo najboljši način.
Da sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu daje pozitivne učinke, potrjujejo organizacije, ki že zdaj uporabljajo različne standarde, ki so na voljo. Upajmo, da bomo prevod standarda ISO 45001 dobili čim prej po izidu. Verjetno bi veljalo prevesti že FDIS (končni osnutek standarda), saj bi s tem organizacijam omogočili čim hitrejšo uporabo pri vsakdanjem delu.
