Začeli s 14 žerjavi, zdaj jih imajo 70, načrt je 300

Družba Klančar žerjavi raste ves čas, tudi zato, ker niso delali z velikimi propadlimi gradbinci, ki so marsikoga potopili.

Objavljeno
26. april 2017 16.54
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin

Križ pri Sežani – V težkih časih za gradbeništvo, ko so vodilni velikih gradbenih podjetij v pohlepu po privatizaciji oškodovali svoja podjetja, da so ta propadla, so bile redke izjeme, ki so se obdržale na trgu in tudi rasle. Mednje sodi tudi kraško podjetje Klančar žerjavi, ki prodaja in daje v najem gradbene žerjave in drugo gradbeno mehanizacijo. Ves čas krize je podjetje poslovalo previdno in stabilno.

Podjetje Klančar žerjavi je ustanovil in vodil Miro Klančar. Ko se je leta 2008 upokojil in dejavnost prepustil sinu Andreju, ekonomistu, je bilo v podjetju 14 žerjavov.

»Oče mi je predal podjetje z zelo dobrimi temelji. Dal mi je tudi znanje in povezave, ki so bile potrebne za vodenje posla. Redki mojo sošolci so imeli takšno srečo, da so jim starši prepustili podjetje in še to v dobri kondiciji,« pojasnjuje direktor družbe Andrej Klančar.

Dodaja, da jim je bilo v krizi laže, ker so bili majhni in prožnejši. Bili so brez posojil in lizinških pogodb, pomembno pa je tudi to, da niso delali z velikimi gradbenimi podjetji, ki so podizvajalce izsiljevali z nizkimi cenami, niso jim plačevali opravljenih storitev ali najete opreme. S tem so marsikaterega spravili v velike finančne težave ali celo v stečaj.

Najboljši prijatelj delavcev

Lani so v družbi Klančar žerjavi ustvarili 1,5 milijona evrov prihodka, število zaposlenih pa povečali s šest na deset. Kolektiv je mlad in perspektiven, saj je povprečna starost 30 let. Polovica zaposlenih deluje na terenu, polovica pa v podpornih službah v pisarnah. Pohvalijo se tudi z bonitetno oceno AAA.

Andrej Klančar, direktor družbe Klančar žerjavi Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»V podjetju smo naredili velik napredek, ko nam je nekatera manjša gradbena podjetja in predvsem gradbene obrtnike uspelo prepričati o uporabi žerjavov. S tem se olajša delo na gradbiščih, povsem zmanjša prenos težkih tovorov in razbremeni delavce, ki zaradi tega nimajo težav s hrbtenico in drugih poklicnih bolezni, ki nastajajo zaradi dvigovanja težkih bremen. Povečata se tudi zaščita in varnost pri delu. Uporaba takšnega žerjava je zelo preprosta,« pojasnjuje Andrej Klančar.

Pravočasno so stavili na internet

Njihova prednost je tudi v tem, pravijo, da so med prvimi stavili na internet. Zelo zgodaj so naredili svojo spletno stran in to jim je prineslo prednost, tako da zdaj največ povpraševanj dobijo prek spleta. Tudi posel v Umagu pri prenovi hotela Sipar so dobili s pomočjo interneta, kjer jih je našel podjetnik, ki je potreboval več žerjavov. Nato so dobili posel v Beogradu, kjer so na gradbišču tržnega centra Plaza imeli pet stolpnih žerjavov. Za njihov prevoz v Beograd so potrebovali kar 30 vlačilcev.

»Logistika prevoza žerjavov v Beograd je bila za nas zahtevna, saj takšnega posla še nismo imeli. Poleg prevozov je bilo treba pripraviti vse dokumente za carinjenje. V Srbiji smo nato ustanovili tudi podjetje, prek katerega smo speljali ta projekt. Zdaj tam iščemo nove priložnosti,« pravi Andrej Klančar. Podjetje ima približno 700 strank, ki pri njih poleg žerjavov lahko kupijo ali najamejo tudi gradbene odre, gradbeni opaž in drugo gradbeno opremo.

Možnosti vidijo tudi v Italiji

Podjetje posluje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, ambicije pa imajo po širitvi v Italijo. Zaradi bližine jih zanima predvsem Trst z okolico, vendar priložnosti iščejo tudi širše. Radi izpostavijo sodelovanje pri gradnji velikanke in Nordijskega centra v Planici. »Vsi so trdili, da žerjava na velikanki ni mogoče postaviti, mi pa smo ga postavili, in to je bil za nas velik uspeh,« razlaga direktor družbe Klančar žerjavi.

Svoj žerjav so postavili tudi pri gradnji velikanke v Planici. Foto: arhiv podjetja

Hkrati dodaja, da so po trije njihovi stolpni žerjavi zdaj v Umagu in Rovinju, kjer gradijo nove hotele. »Predvsem je ugodno, da imamo pozimi angažiranih čim več žerjavov in to je v Istri mogoče zaradi milejših zim.« Njihove žerjave je mogoče videti tudi na Bledu pri prenovi hotela Golf, v Ljubljani na Kongresnem trgu pri postavitvi spomenika žrtvam vseh vojn, v Postojni in na številnih drugih gradbiščih.

Načrt je 300 žerjavov čez deset let

Mladi direktor Andrej Klančar se še bolj razgovori o načrtih: »Kljub konkurenci, bi radi postali številka ena v Sloveniji, pa ne le po številu žerjavov, temveč po kakovosti naših storitev. Prizadevamo si postati tudi svetovalno podjetje, kar pomeni, da bi z investitorji vzpostavili partnerski odnos in bi jim že v začetni fazi načrtovanja gradnje svetovali, kakšen žerjav bi bil najprimernejši. Pogosto se namreč zgodi, da imajo na gradbišču žerjav s premajhno zmogljivostjo, kar zmanjša produktivnost dela. Optimalna izbira žerjava je namreč zelo pomembna. Tega bi se moral zavedati vsak investitor.«

Štiri stolpne žerjave so imeli na gradbišču tržnega centra Plaza v Beogradu. Foto: arhiv podjetja

Klančar pravi, da je pred leti sodelavcem s strahom govoril o tem, da bodo imeli 50 žerjavov, pa jih zdaj imajo 70. Ker se zaradi izboljšanih razmer na trgu načrtuje čedalje več gradenj, v podjetju razmišljajo o potrebi po še večjem številu žerjavov, ki bi jih angažirali v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in tudi v Italiji.

Načrtujem, da bomo število žerjavov postopoma povečevali. V desetih letih jih bomo imeli morda že 300. Upam. Srce mi bije za žerjave,« je še dodal Andrej Klančar. Poleg tega bodo v podjetje privabili k sodelovanju mlade in motivirane delavce.