Tiskane izdaje
Ljubljana - Lani je 120 zagonskih podjetij slovenskih ustanoviteljev oziroma soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev (okoli 113 milijonov evrov) investicij. V letu 2014 je slovenskim zagonskim podjetjem uspelo skupaj zbrati 60 milijonov dolarjev investicij.
Za primerjavo: lani so estonski startupi - Estonija velja za digitalno srčiko Evrope - zbrali 105 milijonov dolarjev investicij.
Pri nas še vedno prednjači tvegan kapital (94 odstotkov), ki ga je bilo lani za 121 milijonov dolarjev. Lansko leto so oživeli tudi angelski investitorji, prav tako je bil leto dobro z vidika državnih investicij v zagonska podjetja. Prvi so opravili 12 investicij za 1,1 milijona dolarjev. Država je svoja vlaganja glede na leto prej povečala za odstotek in vložila 2,4 milijona dolarjev.
Tako so pokazale številke, ki jih je s pomočjo sodelavcev že tretje leto zapored zbral podjetnik in poslovni angel sklada tveganega kapitala Silicon Gardens Boštjan Špetič.
Podatke je zbiral prek deležnikov startup ekosistema, investitorjev, podjetij, poznavalcev in drugih, saj podatki niso javno dostopni. Tako morda katera od investicij oziroma podjetij, ki se ne želi izpostavljati, ni zajeta v teh podatkih.
Prek množičnega financiranja je sredstva, 1,7 milijona dolarjev, pridobilo 23 projektov. V tuje podjetniške pospeševalnike je bilo sprejetih 32 podjetij, ki so prejela 902.000 dolarjev vredne investicije.
Vse te investicije v zgodnje faze so zelo dobrodošle, saj to pomeni, da bo v prihodnjih letih še več podjetij, ki bodo iskala investicije v naslednje faze razvoja.
Po besedah poslovnega angela Branka Drobnaka so lani angeli investirali organizirano, veliko pa je bilo tudi angelov, ki investirajo individualno. Razlog za povečano investiranje so nizke obrestne mere in pomanjkanje naložb v špekulativne, visokorizične naložbe, ki jih je vedno manj. Nekateri so se odločili, da del sredstev, zasluženih iz špekulativnih naložb, preusmerijo v dolgoročne naložbe, ki pomenijo stabilnejši denarni tok.
Večina kapitala iz Evrope
Investicijski kapital večinoma, 84,2 milijona dolarjev, prihaja iz Evrope, od tega 11,6 iz Slovenije. Z 19,6 milijona dolarjev sledijo ZDA, z 10,5 Kitajska, 1,7 milijona dolarjev pa so prispevali investitorji iz drugih držav (sem sodi predvsem množično financiranje).
Ekipi Ulu je lani uspelo pritegniti kitajske investitorje, ki si vložili 500.000 evrov.
Večino sredstev so lani pridobila podjetja, ki razvijajo spletne rešitve za izobraževanje, mobilnost in medije. Takih je bilo 69 odstotkov. Sledili so startupi, ki razvijajo strojno opremo (18 odstotkov), mobilne tehnologije (10 odstotkov) in drugo. Podatki so zanimivi, pravi Špetič, saj je bilo glede na globalni trend pričakovati, da bo več podjetij iz področja mobilnih tehnologij.
Če je še pred dvema letoma kazalo, da se v slovenskem startup okolju nekaj dogaja, zdaj številke potrjujejo, da so slovenski starupi uspešni tudi na globalni ravni. Število zagonskih podjetij, ki so pridobila sredstva, se je v zadnjih nekaj letih podvojilo. Od leta 2005 pa je 169 slovenskih startupov skupaj zbralo 270 milijonov dolarjev (okoli 240 milijonov evrov) investicijskega denarja.
Največ denarja, 36 milijonov evrov, je lani dobilo britansko-slovensko podjetje Lyst, ki ga je soustanovil Slovenec Sebastjan Trepča.
