Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo akcijski načrt za bolj konkurenčno okolje za zagonska, predvsem hitrorastoča in visokotehnološka podjetja. Ta definira več ovir za start upe in ministrstvom nalaga, naj jih preučijo in pripravijo predloge rešitev.
V Sloveniji vsako leto nastane več kot sto zagonskih podjetij. Za spodbujanje teh so v Sloveniji na voljo točke Vem, kjer podjetja dobijo informacije, začetno svetovanje in možnost registracije podjetja, finančne spodbude ter startupovski ekosistem. Tega sestavljajo inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki, poslovni angeli …, je zapisano v akcijskem načrtu Slovenija – dežela start-upov.
Ta je bil narejen na podlagi opredeljenih ovir na letošnji konferenci Podim. Med zaznanimi ovirami so previsoka efektivna obdavčitev podjetij ter da ni davčnih olajšav za investitorje v zagonska podjetja in za mlada inovativna podjetja, kot je odlog plačila davka na dobiček. Izpostavljajo še previsoko davčno obremenitev plač, rigidno nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi opcijami, preveč zapleteno zaposlovanje tujih državljanov, zapletene postopke odpuščanja in premalo ustreznih izobraževalnih programov, ki bi odražali resnične potrebe trga dela.
Med ovirami so še enaka formalna obravnava mikro podjetij z velikimi ter zakonodajne ovire, zaradi katerih fakultete ne morejo biti lastnice podjetij. Ovira pri razvoju fin-tech podjetij je, da Banka Slovenije preprečuje odprtje fiduciarnega računa, na katerem lahko uporabnik ločeno od svojega poslovnega računa zbira sredstva strank. Izpostavljajo še pomanjkanje spodbud za razvoj industrije računalniških iger in regulative virtualnih valut, ki bi omogočila, da Slovenija postane zanimiva za domače in tuje podjetniške ekipe na področju blockchain ekonomije.
Ministrstva bodo morala ovire preučiti in pripraviti predlog z rešitvami. O prvih aktivnostih morajo poročati do konca oktobra, je zapisano v predlogu akcijskega načrta. Ta je še v vladni obravnavi.
V Sloveniji ostajajo razvojniki, Silicijeva dolina vrata v svet
Akcijski načrt za oblikovanje okolja, ki spodbuja rast in razvoj podjetniških potencialov, bo lahko doživel še spremembe, tudi na podlagi obiska Silicijeve doline septembra. Tja potujejo predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kabineta predsednika vlade, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), predstavniki zagonskega ekosistema in zagonski podjetniki, ki bodo primerjali rešitve v ZDA in drugih evropskih državah s slovenskimi.
Slovenska delegacija potuje v Silicijevo dolino v okviru obiska, ki ga organizira evropska komisija. Namen letnih obiskov je vzpostaviti most in povezati znanja med evropsko komisijo, evropskimi zagonskimi podjetji ter Silicijevo dolino, pravi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) Maja Tomanič Vidovič.
V njej se bodo srečali tudi s slovenskimi podjetniki. »Ti so odprti, da tudi drugim start upom pomagajo orati ledino v tujini,« je poudarila. Slovenska zagonska podjetja po njenih besedah odhajajo v Silicijevo dolino, ker ta predstavlja vrata na svetovne trge in do investitorjev: »V slovenskih zagonskih podjetjih so dobri razvojniki, inženirji. Ti ostajajo v Sloveniji, medtem ko prodajne kanale iščejo med drugim v Silicijevi dolini.«
Kljub številnim spodbudam, ki jih je SPS v zadnjih desetih letih razvil in prilagodil potrebam zagonskih podjetij, se po mnenju izkušenih predstavnikov zagonskega ekosistema nastajajoče družbe srečujejo z ovirami, predvsem birokratskimi. Podjetniki začetniki kot oviro najprej izpostavijo davčni vidik, saj ni olajšav ne za zagonska podjetja ne za investitorje, zato so ti manj zainteresirani za vlaganja vanje. Težave so tudi z delovnimi vizumi, saj zagonska podjetja potrebujejo znanje tujcev. Brez teh pogojev za zagonska podjetja ne pomaga niti že zelo dobro razvit slovenski zagonski ekosistem in finančne spodbude, ki jih prejmejo start upi od SPS, pravi Tomanič Vidovičeva.
Zagonski, semenski
Tretjo razvojno fazo oziroma prodor podjetij na globalni trg pa podpirajo skupaj z zasebnimi partnerji s tveganim kapitalom. Z zadnjo obliko podpore so skupaj s štirimi družbami tveganega kapitala, v katere je lastniško vstopila tudi država, z 29 milijoni evrov podprli 29 podjetij.
Ena od naložb je bila Celtra. V to je leta 2010 vstopila družba tveganega kapitala Prvi sklad, v kateri ima država 49-odstotni lastniški delež. Celtra je v zadnjih sedmih letih s prodorom na globalne trge vsako leto povečala prihodke za 228 odstotkov. Prvi sklad je letos poleti dvetretjinski delež v visokotehnološkem podjetju, ki ima zdaj sedež v ZDA, prodal. Država je s kupnino, dosežen je bil donos v višini osemkratnika vloženih sredstev, pridobila povrnjen vložek.
Zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev so lani po podatkih skupnosti Silicijevi vrtički zbrala 95,7 milijona dolarjev investicij, leta 2015 pa 131,7 milijona dolarjev. Skupaj so od leta 2005 za okoli 400 investicij zbrali 350 milijonov dolarjev, je zapisano v akcijskem načrtu.
Naj spomnimo, da so kitajski vlagatelji v začetku leta prevzeli Outfit7 za milijardo dolarjev, izraelski Outbrain pa je poleti kupil slovensko zagonsko podjetje Zemanta.
Nastaja regijski sklad
Slovenija je po vlaganjih tveganega kapitala v podjetja na repu lestvice. Po podatkih evropske zveze tveganega kapitala Invest Europe je delež naložb tveganega kapitala v razmerju do BDP v Sloveniji leta 2015 znašal 0,03 odstotka, medtem ko je povprečje Evropske unije 0,3 odstotka.
