Zakaj toliko inovacij neslavno propade?

Izumi, ki uresničijo svoj poslovni potencial, 
so izredno redki, a brez intenzivnih vlaganj 
v raziskave in razvoj pač ne gre.

Objavljeno
21. oktober 2016 15.10
Jan Bratanič
Jan Bratanič

Ste že slišali za izraelski izum SCiO, ki z infrardečimi žarki razkriva molekularno sestavo živil? Zelo verjetno niste. Čeprav je naprava nedvomno zanimiva in jo uporabnik med sprehodom po trgovini lahko usmeri na primer v goro lubenic, prek aplikacije na pametnem telefonu pa izve, katera ima največjo vsebnost sladkorja, ni nikdar doživela komercialnega uspeha. Četudi so se zanjo z 200.000 dolarji navdušili podporniki na platformi za množično financiranje Kickstarter, ki naj bi bila dokaj dober pokazatelj komercialnega potenciala določenega izdelka.

Pot od ideje do poslovnega uspeha je po navadi izredno zahtevna. Podjetje se mora najprej domisliti nove, zanimive, celo revolucionarne ideje, sprožiti aktivnosti za njeno izvedbo, poiskati pravi trg in kupce ter zagotoviti stroškovno učinkovito proizvodnjo in distribucijo.

A četudi je opisana pot jasno začrtana že na začetku, so možnosti za poslovni uspeh ob rojstvu ideje največkrat pičle – približno takšne, kot je bila lani verjetnost, da bo palček Leicester City premagal vsa zveneča nogometna imena in se zavihtel na prestol daleč najbogatejše nogometne lige na svetu, britanske Premier league.

Prava ideja kot igla 
v kopici sena

Za vsako Edisonovo žarnico je bilo potrebnih na tisoče neuspelih poskusov, za računalniški operacijski sistem windows na stotine garažnih tehnoloških podjetij … Raziskovalci poslovnih praks ugotavljajo, da se med 3000 poslovnimi idejami le ena sama prelevi v inovacijo, ki prinaša korist avtorjem, lastnikom in uporabnikom.

Med patenti je konverzija precej boljša, a še vedno zgolj enoodstotna, kar v grobem pomeni, da se 99 patentov od 100 nekoristno valja v kakšnem prašnem predalu.

»Celo ideje, ki so postale uradni projekti vrhunskih svetovnih podjetij, uspejo v manj kot petih odstotkih,« opozarja Marina Letonja, prodekanja na fakulteti za podjetništvo GEA College, in pojasnjuje, da so ti podatki merodajni predvsem za tehnološke inovacije, saj je tovrstne preboje v kulturi, etiki in družbi nasploh težko vrednotiti, zato pogosto niso zajeti v podatkovnih bazah.

Ocene Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so prav tako neusmiljene. Na sto poslovnih idej je uspešno približno ena. Med projekti, ki se prebijejo skozi ozko sito kritične presoje vlagateljev in nato prejmejo denar, pa je komercialno uspešen eden od desetih.

»Idej je neskončno, denarja za njihovo uresničitev pa nikdar dovolj. Še manjše so sposobnosti ljudi spraviti projekt od ideje do končnega kupca,« poudarja Simona Rataj, vodja področja Tehnološki razvoj in inovativnost na GZS, in dodaja, da je pogosto ključen tudi čas poskusa prodora na trg, saj mora biti ta zrel za inovacijo.

O tem, koliko invencij pride na trg, je težko govoriti. Za podjetje, ki izdeluje gospodinjske aparate, je inovacija na primer tudi izboljšan sestavni del neke naprave, čeprav končni kupec o tem ne ve nič, podjetje pa s tem lahko, denimo, optimizira proizvodne stroške in ima torej posredno korist na trgu.

Za predstavo, koliko inovacij (se pravi invencij, ki pridejo na trg) je uspešnih, pa si morda lahko pomagamo s primerjavo uspešnosti novoustanovljenih podjetij (start-upov, pogosto ustanovljenih v povezavi z novim izdelkom, storitvijo, ki jo bodo tržili) – na vsakih deset novoustanovljenih podjetij jih vsaj devet propade.

Kdo vodi igro na področju inoviranja, pa preberite v nadaljevanju prispevka na spletni strani Svet kapitala.