Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku kot mrtva črka na papirju?

Kriza ni edini krivec za slabe učinke dosedanjega zakona.

Objavljeno
28. oktober 2015 17.16
vidic deloitte
 Mag. Sanja Savič, vodja Deloitte Legal
Mag. Sanja Savič, vodja Deloitte Legal
V zadnji fazi koalicijskega usklajevanja je zakon, ki naj bi v prihodnjem letu nadomestil trenutno veljavni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), sprejet leta 2008. Ta ni prinesel pričakovanih učinkov, saj je le peščica družb pri ministrstvu za gospodarstvo registrirala pogodbe o delitvi dobička, podatkov o tem, v katerih družbah je bil dobiček res izplačan, pa sploh ni. Razlogov za neuspešno integracijo zakona v prakso ne gre pripisovati zgolj gospodarski krizi, ki je oklestila dobičke, ampak tudi drugim dejavnikom.

Dobiček družb se povečuje

Dobički družb se v zadnjih letih sicer povečujejo in po podatkih iz letnih poročil za leto 2014 je v preteklem koledarskem letu čisti dobiček izkazalo 39.923 gospodarskih družb v Sloveniji, in sicer v skupni višini 3.332.895.000 evrov. Statistični podatki kažejo, da gospodarske družbe sredstva za izplačilo dobičkov imajo, in je torej problem za nevključevanje družb v sheme nagrajevanja delavcev po ZUDDob sistemski. Večina predstavnikov večjih družb v Sloveniji tudi opozarja, da je sedanji zakon, čeprav omogoča tako družbam kot tudi delavcem izplačilo z manjšimi davčnimi obremenitvami, nestimulativen, saj v denarni shemi družbe kot izplačevalci ne zaznajo bistvenega prihranka. Problemi pa so se izkazali tudi z vključitvijo novih zaposlenih v shemo. Veljavni zakon omejuje »nedenarno« nagrajevanje za delniške družbe, katerih delnice niso uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev ali za druge kapitalske družbe (na primer d. o. o. s povečanjem osnovnega kapitala).

Katere spremembe se obetajo?

Neučinkovitost ZUDDob se poskuša rešiti s sprejetjem novega zakona, ki bi urejal nagrajevanje uspešnosti delavcev iz dobička družbe in z novimi rešitvami stimuliral družbe k vključitvi v nagrajevanje zaposlenih po ZUDDob. Sodeč po osnutku zakona, revolucionarnih sprememb sicer ni mogoče pričakovati. Temeljna načela bodo ostala nespremenjena, nagrajevanje uspešnosti bo kljub nasprotnim prizadevanjem sindikatov še naprej prostovoljno, kar je skladno s prakso drugih razvitejših držav.

Omejitev višine izplačila ostaja, vendar bo prag višji. Družba bi delavcu lahko izplačala največ dve povprečni bruto mesečni plači poslovnega leta oziroma največ 10.000 evrov bruto. Predvideno je tudi zvišanje deleža dobička, ki ga družba za posamezno poslovno leto lahko nameni za nagrajevanje (z 20 na 25 odstotkov), pri čemer bodo člani poslovodstva ter pretežni lastniki gospodarskih družb še naprej izključeni iz sheme nagrajevanja uspešnosti.

Pobudo za izplačilo nagrad bodo tudi po novem predlogu zakona lahko dali poslovodstvo ali delavci. Do pobude zadnjih se bo moralo poslovodstvo opredeliti v 30 dneh ter o pobudi poročati na prvi naslednji skupščini. Skupščina bo lahko pobudo delavcev potrdila in sprejela sklep o nagrajevanju uspešnosti, ki bo podlaga za izplačilo nagrade za uspešnost. Do zdaj je bilo to mogoče le na podlagi registrirane pogodbe o delitvi dobička na ministrstvu za gospodarstvo. Posledično bo moralo poslovodstvo sprejeti tudi splošni akt, s katerim bodo opredeljena merila za določitev višine nagrade za uspešnost.

Družba se bo enako kot do zdaj lahko odločila za nagrajevanje uspešnosti v obliki denarne ali delniške (tako imenovane nedenarne) sheme. Ta se uporablja samo za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Osnutek novega zakona še vedno ne predvideva nedenarne sheme za nejavne delniške družbe ali za druge kapitalske družbe. To nedvomno pomeni omejitev pri uporabi zakona, saj bi lahko bil krog družb, ki bi se lahko odločile za nagrajevanje uspešnosti v obliki delnic, širši.

Priznane olajšave za izplačilo nagrade delavcem

Davčne olajšave, do katerih bo upravičena tako družba kot delavci, se bodo lahko uveljavljale na podlagi sprejetega sklepa skupščine in splošnega akta. Poslovodstvo bo moralo v 15 dneh od sprejetja sklepa skupščine o tem obvestiti finančno upravo. Družbi se bo izplačana nagrada za uspešnost štela kot davčno priznan odhodek, vendar največ v višini davčne osnove. Za izplačano nagrado za uspešnost delavcem pa bo veljala oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost. Izplačana nagrada se bo v skladu z ZDoh-2 tudi štela za dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne bo všteval v davčno osnovo v višini 50 odstotkov tega dohodka. Davčna obveznost za izplačano nagrado za uspešnost, ki jo delavec prejme v obliki delnice, s katero ne more razpolagati pred potekom treh let od dne pridobitve, pa se odloži do odsvojitve in se ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala.

Prevelika davčna bremena, visoki stroški, toga zakonodaja

Jasno je, da je normativna ureditev izplačevanja dobičkov delavcev na lokalni ravni zaradi vseh učinkov in vplivov zelo interdisciplinarna, saj posega na različna pravna področja, od korporacijskega, delovnega do davčnega prava. Ureditev udeležbe delavcev pri dobičku je v posameznih državah članicah EU zelo različna. V najrazvitejših državah EU imajo normativno dodelane sisteme participacije zaposlenih pri dobičku in ti sistemi tudi brezhibno delujejo (na primer na Danskem, v Franciji, Belgiji, na Irskem). Slovenija je na tem področju dolga leta zaostajala.

Veljavni zakon, ki je trenutni pravni okvir, naj bi spodbujal družbe in zaposlene k boljšemu sodelovanju. Zakon naj bi pozitivno deloval na ustvarjanje podjetniškega okolja ter posledično povzročil višjo gospodarsko rast. A realnost se je izkazala za drugačno. Menim, da tudi novi zakon ne bo povečal števila družb, ki bodo vključene v shemo nagrajevanja delavcev. Vzrok za to je predvsem izrazito nesorazmerna obdavčenost prejemkov delavcev glede na primerljive razvite države. Prvi tuji vlagatelji so nas že več kot pred desetimi leti opozorili, da imamo prevelika davčna bremena, (pre)visoke stroške dela in (preveč) togo delovno zakonodajo. Dokler na tem področju ne bomo pripravljeni sprejeti kompromisnih rešitev, ni mogoče realno pričakovati, da bodo spodbude, kot jih predvideva ZUDDob, dosegle svoj namen.