Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog vajeniškega zakona o vajeništvu, ki ga je vlada pred sprejetjem v dveh dneh štirikrat spremenila, z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS), ki si že leta prizadeva zanj, ni bil usklajen.
Zakon bi moral biti tak, da bi v njem svoj interes videli tudi delodajalci, trdi predsednik OZS Branko Meh. Med ključnimi pripombami opozarjajo v OZS na nagrade vajencem tudi za čas bolniške odsotnosti, na prepletanje statusov mladoletnih vajencev in vajencev v izrednem izobraževanju, vlogo sindikatov in druge za delodajalce nestimulativne člene zakona.
Branko Meh ostro nasprotuje plačilu nagrade vajencu za čas njegove bolniške odsotnosti. Če gre za izobraževalni proces, in ne za delovno razmerje, potem tega ne bi smeli vnesti v ta zakon, pravi in se obenem sprašuje, ali ima kdo interes, da vajeništvo ne bi zaživelo in bi imeli po zaključku pilotskega projekta ponovno dosedanjo ureditev poklicnega izobraževanja.
Podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Drago Delalut meni, da je v predlogu zakona sporno prepletanje brezposelnih odraslih oseb in učencev. Zakon o vajeništvu bi se moral dotikati učencev, mladoletnih oseb, in ne odraslih, za katere bi morali pripraviti drug zakon. Moti ga tudi, da bo moral delodajalec vajencu izplačati nagrado, tudi če ta potem ne bo zaključil prakse pri njem. Še več, vajencu tudi ne bo treba obrazložiti, zakaj je odpovedal pogodbo o vajeništvu.
Božena Germelj Drstvenšek, vodja javnih pooblastil v OZS, ki je sodelovala pri pripravi zakona od začetka, pravi da ministrstvo OZS ni uslišalo v vseh zahtevah. Dosegli so, da ima vajenec status dijaka, da sredstva za plačilo stroškov zavarovanja vajencev zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znižali so tudi višino nagrad vajencu, do leta 2022 pa bo država delodajalcu krila tudi nadomestila stroškov prevoza in prehrane.
