Tiskane izdaje
V letih krize so se po letu 2007 najbolj zmanjšale zaposlitvene možnosti mladih, saj naj bi v razvitih državah izginilo celo vsako deseto delovno mesto, ki so ga zasedali mlajši od 29 let.
Slovenija je tu med bolj prizadetimi, saj je bilo po oceni OECD za mlade leta 2015 na voljo kar 30 odstotkov manj služb kot pred nastankom krize, medtem ko je bila v splošni populaciji ta izguba delovnih mest precej manjša. Mavricijo Batič, generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje, smo vprašali, kaj so razlogi za te trende.
Zakaj so med navečjimi žrtvami krize v zaposlovanju prav mladi?
Mladi vstopajo na trg dela. Iščejo svojo prvo zaposlitev ali zaposlitev trajnejše narave. Ker v času krize ni novega zaposlovanja, ni odpiranja novih delovnih mest, to najbolj prizadene prav mlade, še posebno iskalce prve zaposlitve. Poleg tega v času krize podjetja racionalizirajo stroške, zato več odpuščajo in hkrati ne podaljšujejo pogodb za določen čas. Ker za določen čas zaposlujejo predvsem mlade, so ti prizadeti tudi na tak način.
Zakaj sodi Slovenija med države, kjer so mladi izgubili razmeroma več služb?
Poleg zgoraj navedenega je mlade zelo prizadelo varčevanje v javnem sektorju, saj so se s tem zanje v času krize še dodatno zmanjšale možnosti za zaposlitev.
Trendi v zaposlovanju se počasi spreminjajo, podjetja spet več zaposlujejo. Je to priložnost za mlade?
Boljši trendi v zaposlovanju so priložnost za vse brezposelne osebe, tudi mlade. Podatki kažejo, da se je trend zaposlovanja brezposelnih osebah obrnil na bolje. Do konca septembra letos se je zaposlilo več kot 19.100 mladih, kar je 3,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Med mladimi do 29 let beležimo tudi najkrajši čas iskanja zaposlitve v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. Kljub temu se zavedamo, da bodo tako mladi kot tudi druge ranljive skupine na trgu dela še naprej potrebovali pomoč in spodbude za zaposlovanje. Na voljo je kar nekaj programov za zaposlovanje teh ciljnih skupin.
Kaj izgubljena leta v krizi pomenijo za tiste, ki so svoje šolanje končevali tik pred krizo ali med njo ter tudi zaradi težkih razmer na trgu dela niso dobili zaposlitve v svoji stroki? Kako lahko ostanejo na trgu dela konkurenčni?
OECD je že leta 2010 v študiji Jobs for youth (Službe za mlade), v katerih so analizirali strukturne pasti zaposlovanja mladih, zaznala dve rizični skupini mladih na trgu dela.
(1) Izraz »left behind youth« označuje mlade brez poklicne ali strokovne izobrazbe. Pogosto prihajajo iz nespodbudnega socialnega okolja, iz manjšinske populacije ali populacije migrantov. Zanje je značilno, da niso ne v zaposlitvi, ne v programih izobraževanja ali usposabljanja (NEET v angleščini pomeni »neither in employment, nor in education or training«).
(2) Za skupino »Poorly integrated new entrants«, torej slabo vključenih mladih, ki na novo vstopajo na trg dela, je značilno, da so si pridobili poklic, vendar v dveh letih ne dobijo stalne zaposlitve. Tako prehajajo med začasnimi zaposlitvami, brezposelnostjo in neaktivnostjo.
Posledice slabega začetka kariere so dolgoročne, znanje zastara, samozavest upada. Vendar je nakazano in tudi sami opažamo, da je kljub temu bolje, da so mladi aktivni, čeprav ne v poklicu, ki ga v svojih željah postavljajo na prvo mesto, kot da le čakajo na možnost zaposlitve v želenem poklicu. Posledice dolgotrajne brezposelnosti so namreč še težje in zmanjšujejo možnosti za zaposlitev. Primerjalna analiza storitev evropskih zavodov za zaposlovanje, ki jo je izdala evropska komisija, kot posledice dolgotrajne brezposelnosti navaja zmanjšanje socialnega kapitala, osamitev, upad motivacije in posledično aktivnosti iskanja zaposlitve. Prepričanje, da ni možnosti za pozitiven izhod, zmanjšanje veščin in znanj, izgubo predstave o pričakovanjih delodajalcev, prepričanje, da mora za njihovo zaposlitev poskrbeti kdo drug.
V prid aktivnosti je tudi dejstvo, da so kompetence, ki jih pridobijo v času študija, prenosljive tudi na druga področja. Menimo, da si tako ohranjajo konkurenčnost, poskrbijo, da njihov življenjepis ni prazen ter dokazujejo motivacijo za delo in druge mehke kompetence, ki jih pričakujejo delodajalci. Pomembno je, da so mladi še naprej v stiku s svojimi interesi in nenehno iščejo možnosti, da bi dosegli želeno zaposlitev. Pri tem pridobivajo znanja in širijo socialno mrežo, ki jim pri tem lahko pomaga.
Kakšne strukturne spremembe v novih zaposlitvah opažate v zadnjih letih? Katerih profilov se zaposluje več, katerih manj v primerjavi z razmerami pred krizo?
Če primerjamo poklicno strukturo brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, velikih razlik pred in po krizi ni. Največ so se in se tudi zdaj zaposlujejo prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji, kuharji, tajniki, čistilci, gradbinci, vozniki, osebe s poklici iz medicine, zdravstvene nege, orodjarji, strugarji, varilci, poklici iz elektrotehnike, računalništva, strojništva. Po krizi je manj zaposlitev za upravljavce strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, šiviljce, za delavce v računovodstvu, knjigovodstvu, za frizerje, za učitelje in vzgojitelje ter poklice iz družboslovja, humanistike, upravnih ved.
