Zasedenost in obisk zdravilišč v prvi polovici leta boljša kot lani

Dobre napovedi za jesenske mesece in tudi do konca leta.

Objavljeno
29. julij 2016 20.27
zore paradiso
Cveto Pavlin
Cveto Pavlin
Slovenska zdravilišča so v poletni sezoni zelo dobro zasedena. Rezervacije večinoma kažejo na boljši obisk kot lani tudi avgusta in septembra, poleg Slovencev na oddih v zdravilišča pride veliko tujcev, med katerimi je največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev, Nizozemcev, Belgijcev, Rusov in drugih.

Pa poglejmo, kakšna je bila polletna turistična bera v posameznih zdraviliščih in kakšne so napovedi. Prodaja Term Krka, ki zaposluje 581 delavcev, je v prvih šestih mesecih znašala 15,4 milijona evrov, kar je deset odstotkov več kot v istem času lani. Več je bilo tudi nočitev, in sicer v Termah Šmarješke Toplice za šest odstotkov, v Termah Dolenjske Toplice za 15, na Otočcu za 10 in v Talasu Strunjan za štiri odstotke.

Med gosti je bilo približno dve tretjine domačih, med tujimi pa so prevladovali Italijani, Avstrijci, Nizozemci, Rusi, Belgijci, Izraelci in drugi. Najopaznejša rast pri nočitvah v primerjavi z lani je bila dosežena pri slovenskih gostih in gostih iz držav nekdanje Jugoslavije pa tudi pri nočitvah gostov iz Rusije, Avstrije in Nizozemske.

Polnijo zadnje proste sobe

Hoteli Term Krka so bili v julijskih dneh dobro zasedeni. »Zasedenost namestitev kaže, da bo to poletje v naših hotelih počitnikovalo več gostov kot lani. V Talasu Strunjan polnimo zadnje proste sobe, v Termah Šmarješke Toplice pa imamo več gostov tudi zaradi obnovljenega zunanjega kopališča in novega 50-metrskega vodnega tobogana, ki razveseljuje predvsem mlajše kopalce,« pojasnjuje Andreja Zidarič iz Term Krka in dodaja, da vrhunec letošnje poletne turistične sezone pričakujejo v prihodnjih dneh – z začetkom italijanskih počitnic. V Termah Krka so glede na polletne rezultate in podatke o rezervacijah za jesen in zimo optimistični in do konca leta napovedujejo še več gostov.

Prvo polovico letošnje turistične sezone so uspešno končali tudi v Termah Čatež, kar je delno tudi posledica preusmeritve gostov k letovanju v varnih državah. »Na podlagi dosedanjih rezultatov ostajamo optimisti, čeprav zaradi dogodkov opažamo, da nemški pa tudi nizozemski turisti ostajajo doma. Ker poletne sezone še ni konec, si obetamo dober obisk tudi avgusta in septembra in tudi jesen lahko postreže s prijetnimi temperaturami in podaljša sezono,« pravi Nevenka Petan iz Term Čatež.

V Termah Čatež se lahko pohvalijo z obnovljenimi sobami v Hotelu Toplice in prenovljenima dvema animacijskima bazenoma na poletni Termalni rivieri. V poletnih mesecih se v čateških bazenih razvaja največ tujih gostov, predvsem iz Italije, Srbije, Avstrije, veliko pa je tudi domačih gostov in kopalcev iz bližnjega Zagreba.

Šestmesečna turistična sezona v Termah Dobrna je bila zelo uspešna. Povprečna zasedenost vseh hotelov je bila višja v primerjavi z lanskim letom. Prevladovali so predvsem slovenski gostje, med tujimi je bilo največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Hrvatov. Glede na število povpraševanj in že narejenih rezervaciji, bo tudi drugi del poletne turistične sezone uspešen, pravijo v Termah Dobrna. Tudi v jesenskem času pričakujejo dobro zasedenost njihovih hotelov.

Rezervacije v zadnjem trenutku

V Thermani Laško so tudi letos zaznali trend rezervacij v zadnjem trenutku, kar je še posebno izrazito pri italijanskih gostih. Se je pa nekoliko spremenil način rezervacij med prazniki in počitnicami, saj so letos v primerjavi z lani, naredili več nočitev že v sklopu ponudbe »first minute«. Gotovo pa je opazno povečanje kupne moči in finančna stabilizacija na njihovih primarnih trgih in s tem posledično tudi več nočitev gostov iz teh držav.

V letošnjem prvem polletju so v Thermani Laško imeli osem odstotkov več gostov v primerjavi z prvim polletjem lani. Pri nočitvah domačih gostih je bila rast dvoodstotna, pri tujih pa petodstotna. Tudi letos so domači gostje ustvarili približno 60 odstotkov vseh nočitev, tuji pa 40. Med tujimi gosti so prevladovali italijanski, avstrijski, ruski in gostje iz držav nekdanje Jugoslavije. Razen pri ruskih gostih, ki jih je letos 18 odstotkov manj, pri vseh drugih zaznavajo porast.

V hotelu Thermana Park Laško že poteka postopna prenova oziroma osvežitev sob, za hotel Zdravilišče Laško pa pripravljajo projekt kompletne prenove sob v hotelskem delu Vrelec, ki se bo izvajala po nadstropjih oziroma fazah. Prvo fazo bodo najverjetneje začeli še letos.

Optimizem do konca leta

V Sava Turizmu so lani dosegali rekordne poslovne rezultate in tak pozitivni trend se nadaljuje tudi v prvem polletju letos. Na ravni Sava Turizma se je povečal delež tujih gostov, ki je povprečno več kot 57-odstoten. Na Bledu je tujih gostov okoli 94 odstotkov, medtem ko jih je v termalnem delu več kot 45 odstotkov. Največ gostov imajo iz Avstrije, Italije, Češke, Madžarske, Poljske, Srbije, Hrvaške in Velike Britanije. Prav tako se povečuje število slovenskih gostov.

V termalnem delu tudi v letošnji poletni sezoni pričakujejo, da bodo glavnino nočitev ustvarili domači gostje ter gostje z germanskih trgov, držav Balkana, Italije, Češke in Izraela. Pričakujejo tudi več športnikov, ki prihajajo k njim na športne priprave. Glede na trenutne rezervacije v drugo polovico leta v Sava Turizmu stopajo z zmernim optimizmom.

Novi trženjski pristopi

V Termah Zreče še niso zaznali vpliva preusmeritev turistov, ki so bili namenjeni na tako imenovana nemirna območja. Predvidevajo, da je uspešnost prve polovice leta mogoče pripisati profilirani ponudbi glede na ključne trge in ciljne skupine, novim trženjskih pristopom (predvsem na področju digitala), ciljno usmerjenim trženjskim in promocijskim aktivnostim, izkušenim tržnikom in izjemni angažiranosti vseh zaposlenih. Najpomembnejša konkurenčna prednost Unior Turizma je še vedno kombinacija termalnega zdravilišča Terme Zreče s turističnim centrom Rogla.

V prvem letošnjem polletju so v Termah Zreče imeli 54.682 nočitev, kar je odstotek več kot v istem času lani. Še posebno spodbudno je dejstvo, da so število nočitev domačih gostov ohranili, število tujih nočitev povečali za kar sedem odstotkov. Med tujci je bilo največ Madžarov, Hrvatov, Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in Rusov.