Tiskane izdaje
Ljubljana – Glede osebnega stečaja Zdenko Pavček, nekdanji predsednik uprave in večinski lastnik Skupine Viator & Vektor v stečaju, ne daje izjav. Izvedeli smo, da živi od minimalne pokojnine, saj večji del daje za preživnino nekdanji ženi.
Upniki lahko v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 7. september. Prav tako je Okrožno sodišče v Ljubljani 11. avgusta začelo postopek odpusta obveznosti za Zdenka Pavčka. Sodišče je določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki poteče 11. avgusta 2020. Vsak upnik ali stečajna upraviteljica Milena Sisinger lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, pri tem pa mora navesti razloge za ugovor in priložiti dokaze o obstoju okoliščin, ki so razlog za ugovor.
Osebni stečaj je Pavček, zdaj upokojenec, vložil, ker je kot poroštvo pri dveh bankah v višini približno 15 milijonov evrov za posojila Skupine Viator & Vektor zastavil vse svoje osebno premoženje. Takšni potezi so se vsi čudili, Pavček pa je takrat dejal, da se je za to odločil, ker »verjame v projekte, ki jih počne«. Zdaj je ostal brez vsega premoženja vključno z vilo v središču Portoroža, stanovanj v Ljubljani in motorne jahte, za katero ni mogel več plačevati lizinškega najema. Kot upokojenec ne prejema polne pokojnine, ampak le minimalno.
Pavčka ni moglo nič ustaviti
Vzpon Zdenka Pavčka in njegovega Viatorja & Vektorja se je začel pred več kot petnajstimi leti, ko mu je leta 2000 uspelo, da je njegov takrat manjši Vektor s sedežem v trzinski industrijski coni, specializiran za špediterske storitve, prevzel večjo družbo za mednarodne cestne prevoze Viator, ki je imel prostore na Rudniku v Ljubljani in več kot sto tovornjakov. Nastala je družba Viator & Vektor, Pavček pa se je iz Trzina preselil v rudniški kompleks. Apetiti po širitvi so se nato še povečali.
V nekaj letih je sledilo več prevzemov družb, in sicer Transavto Postojna, TIB Ilirska Bistrica, Avtoprevoz Tolmin, Integral Lendava, Alpetour, špedicija in transport, Škofja Loka … Že takrat so poznavalci razmer v cestnem prometu zmajali z glavami, da so prevzemi megalomanski in preobremenjeni s posojili ter da se takšna širitev ne bo končala dobro.
Po znanem receptu je Viator & Vektor začel prevzemati tudi proizvodna podjetja, in sicer družbi Sistemska tehnika Ravne in Tovarno vozil Maribor ter avtobusno podjetja Stojna Kočevje, Integral Zagorje, Izletnik Celje in Koratur Prevalje. Tarči sta bili tudi hrvaški družbi Čazmatrans Čakovec (leta 2005) in transportni del Tvornice lahkih metala Šibenik (2006). Po uporu zaposlenih v obeh družbah in nenaklonjenosti hrvaške javnosti sta prevzema propadla. Več uspeha je bilo v Srbiji, kjer je Viator & Vektor leta 2005 skupaj s hčerinsko družbo Tranšped Novi Sad prevzel stoodstotni delež družbe Hemofarm transport i špedicija iz Vršca.
Odločitev za menedžerski odkup
Novembra 2005 je bilo v družbah pod okriljem Viatorja & Vektorja že 28 podjetij v desetih državah z več kot 3000 zaposlenimi in z več kot 210 milijonov evrov prihodka. Žal pa se je povečevala tudi zadolženost, vendar takrat v še obvladljivem obsegu.
Leta 2006 se je Pavček odločil za menedžerski odkup Viatorja & Vektorja, ki je bil vreden približno 25 milijonov evrov, speljan pa je bil decembra istega leta. Pri tem je sodelovalo 47 zaposlenih. Po takratnih Pavčkovih izjavah, ki je bil največji med lastniki, so menedžerski odkup financirali s 50 odstotkov lastniških virov in prek družb Petin in Vektor, v katerih je Pavček imel večinski delež.
Sanjsko leto 2007,
Ker se je leta 2009 zadolženost še povečevala, likvidnost pa slabšala, so pripravili program ukrepov racionalizacije poslovanja, ki je zajemal zmanjševanje stroškov in števila zaposlenih ter dezinvestiranje. Konec leta je imela Skupina Viator & Vektor 256 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
Odstop s funkcije predsednika GZS
Januarja 2009 je vodstvo pripravilo reorganizacijo. Ustanovljena je bila družba Viator & Vektor Logistika, na katero so prenesli vso logistično dejavnost. Enota za logistiko je bila tudi nosilna v skupini, druge pa so bile enote za avtobusne prevoze, proizvodnjo, zastopstva in nepremičnine.
Naslednje leto je bilo še slabše. Pavček se je odločil prodati Sistemsko tehniko, za TVM pa poiskati strateškega partnerja, vendar brez uspeha. Kako hudo je bilo, pove to, da Skupina ni mogla plačati niti članarino za GZS, katere predsednik je bil Pavček, zato je s funkcije tudi odstopil. Podjetja v Skupini Viator & Vektor so sredi leta 2010 imela že okoli 270 milijonov evrov obveznosti.
Ni pomagal niti prihod Bogdana Topiča
Likvidnostne in druge težave so se še stopnjevale. Banke so zahtevale pripravo programa finančnega prestrukturiranja. Februarja 2011 so prvič izostale plače, nato je zamujanje plač postala stalnica. Pavček se je mrzlično dogovarjal z bankami in iskal sveži denar, vendar ga ni dobil oziroma banke niso sprejele njegovih predlogov. V začetku aprila je za glavnega izvršnega direktorja prišel Bogdan Topič, vendar je ostal le do sredine junija, saj se je Viator & Vektor čedalje močneje potapljal.
Sredi julija so delavci začeli stavkati, razmere pa so bile tako težke, da se je vodstvo odločilo ustaviti vse logistične in transportne storitve. »Ko se transportna veriga enkrat ustavi, jo je težko zagnati,« je takrat komentiral poznavalec transportne panoge in dodal, da za Viator & Vektor ni več rešitve. Tako je tudi bilo. Agonija se je nadaljevala.
Stečaj bo trajal vsaj še dve leti
Za največjo družbo Viator & Vektor Logistika je bil 8. septembra 2011 objavljen stečaj, za Skupino Viator & Vektor pa najprej, 17. februarja 2012, prisilna poravnava, ker pa ni uspela, 4. julija stečaj. Upniki so po uvedbi stečaja za Viator & Vektor Logistiko prijavili za več kot 201 milijon evrov terjatev, vendar jih je stečajni upravitelj priznal 176,3 milijona.
Za Skupino Viator & Vektor so upniki prijavili nekaj manj kot 380 milijonov terjatev, stečajni upravitelj pa jih je priznal 353,8 milijona evrov. Največji upniki obeh družb so banke. Večina premoženja (tovornjaki, skladišča, poslovni prostori) je že prodanega, vključno s poslovnim kompleksom Rudnik, ki ga je za 18,5 milijona evrov kupil hrvaški poslovnež Silvano Benussi. S prodajo premoženja bo poplačanih manj kot deset odstotkov upnikov. Stečaj obeh družb bo trajal še več kot dve leti.
