Zdravila vse bolj po meri bolnika

Lekovi strokovnjaki so v 15 letih, odkar Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje nacionalna priznanja za inovacije, prejeli devet zlatih priznanj. Leta 2017 je zlato priznanje prejela njihova inovatorska skupina, ki je razvila novo, do otrok prijazno obliko antibiotika z učinkovinama amoksicilin in klavulansko kislino.

»Prizadevamo si razvijati zdravila, ki bodo enostavnejša za uporabo, posebno za bolnike s telesnimi omejitvami, hkrati pa v skupnosti bolnikov iščemo nasvete, kako izboljšati uporabnost naših zdravil. Vemo, da otroci težko požrejo večje tablete, zdravilo v obliki tekočine pa se lahko nenatančno dozira. Ekipa naših strokovnjakov se je zato lotila raziskovanja in sestavljanja prijaznejše farmacevtske oblike. Z inovativnim pristopom so razvili hitroraztapljajočo se tableto, ki omogoča lažje ravnanje z zdravilom, natančnejše odmerjanje in lažje shranjevanje – ne v hladilniku, poleg tega pa je boljšega okusa. Vse naštete prednosti prispevajo, da otroci zdravilo lažje zaužijejo, starši pa z njim ustrezneje ravnanjo,« odgovarjajo v Leku na vprašanje, kaj lahko inovacije na področju zdravil (tudi generičnih) prinesejo bolnikom.

Lek je v lasti Skupine Sandoz, Novartisove generične divizije, ima pa tudi pomembno vlogo v razvoju generičnih zdravil. Njihova razvojna dejavnost v Sloveniji poteka v treh razvojnih centrih. V Ljubljani in Mengšu deluje eden največjih in najpomembnejših Sandozovih razvojnih centrov na svetu; specializiran je za tehnološko zahtevne razvojne projekte. V Mengšu sta tudi Razvojni center biofarmacevtike Razvoj antiinfektivov.

»Leta 2017 smo dokončali razvoj in vložili 17 dosjejev za zdravila na trgih ZDA, Evropske unije, Rusije, Kanade, Avstralije, Mehike in Kitajske ter tri dosjeje za zdravilne učinkovine na zahtevnih trgih ZDA in Kanade. Sandoz je na trge ZDA, Evropske unije, Kanade, Mehike, Japonske, Avstralije in Brazilije uspešno lansiral 18 zdravil, razvitih pri nas. Med njimi po pomembnosti izstopata zdravili za zdravljenje metaboličnih in kardiovaskularnih bolezni. Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je v pregled sprejela in potrdila tako imenovani status »first to file« za šest dosjejev zdravil za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, HIV/AIDS in onkoloških zdravil,« je povedal Matjaž Tršek, direktor Razvojnega centra Slovenija.

Biofarmacevtika Mengeš, edini center za rekombinantno biotehnologijo v Sloveniji, je eden ključnih Novartisovih razvojnih centrov za podobna biološka zdravila in edini, odgovoren za zgodnji razvoj biofarmacevtskih učinkovin, torej učinkovin za podobna biološka zdravila. Vsi projekti podobnih bioloških zdravil Sandozove biofarmacevtike se začnejo v Mengšu. Poleg tega so leta 2016 v novih laboratorijih za razvoj končnih biofarmacevtskih izdelkov, kontrolo kakovosti in tehnični razvoj biofarmacevtike prvič začeli razvijati tudi končne biofarmacevtske izdelke, so še povedali v Leku.

Večina raziskav farmacevtskih družb je usmerjena v izboljševanje in podaljševanje zdravja ter življenja ljudi, pravijo v Leku. Vse večja populacija starejših, kar pomeni porast kroničnih in nevrodegenerativnih bolezni, sledijo presnovne in avtoimune motnje, močno se širijo tudi rakava obolenja. So pa tudi raziskave in znanstveni napredek na tem področju najvidnejši.

V farmakoterapiji bomo priča prehodu od simptomatskega k vzročnemu zdravljenju, od množičnega k personaliziranemu, k čemur zelo pripomore razvoj bioloških zdravil, genomike, proteomike in molekularnih diagnostičnih testov. Razvoj pametnih naprav in nosljivih merilcev bo spreminjal način zdravljenja, omogočal boljši stik med bolnikom in zdravnikom, boljši nadzor nad potekom bolezni, lahko tudi kar iz domačega naslanjača (telemedicina).

Lek je tesno vpet v slovenski razvojno-raziskovalni prostor. Njihovi partnerji so Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani (fakulteta za farmacijo, biotehniška fakulteta, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in drugi. »Kot del Novartisa orjemo ledino in omogočamo dostop do novih znanj, ki niso na voljo samo našim zaposlenim, ampak tudi univerzam in ustanovam v Sloveniji, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujemo. Naši strokovnjaki so habilitirani univerzitetni predavatelji in asistenti, pogosto tudi somentorji pri akademskih delih, kar pomeni neprekinjeno izmenjavo znanj, razvojnih potreb in rešitev. Pomembne kurikularne vsebine, ki jih vzpostavljamo, so znanja s področja tehnoloških prenosov, regulatornih strategij in inovativnosti. Naši dosežki so plod sodelovanja slovenske znanosti,« je povedal Uroš Urleb, globalni vodja tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu.