Tiskane izdaje
Ljubljana - Na škodljive posledice delne razveljavitve novele zakona o gospodarskih družbah (ZDG-1E), na katere smo v Delu že opozorili, se je zdaj odzvalo tudi Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS). Kot ugotavlja, je zakon v sedanji obliki »neizvedljiv, škodljiv in bo gospodarstvu povzročil velike težave«.
Gre za novelo ZGD, ki je omejila pravico do ustanavljanja ter nadziranja družb direktorjem in nadzornikom podjetij, ki so se znašla v insolvenčnih postopkih. Novelo je parlament sprejel novembra 2011, ustavno sodišče pa je njene določbe letos deloma razveljavilo.
ZNS je na podlagi posveta z različnimi deležniki udeleženimi pri izvajanju postopkov za izvedbo ZGD-1E v praksi prišel do naslednjih ugotovitev:
Daljši rok za ustanavljanje podjetij
Pred uveljavitvijo je bil rok za ustanovitev družbe ali registracijo prenosa poslovnega deleža od 2 do 4 dni. Po uveljavitvi se je podaljšal na 14 dni. Poleg tega je poslovanje v Sloveniji zopet težje in bo zahtevalo (zlasti za tujce) pridobivanje mnogih listin.
Na ZNS ugotavljajo, da za tujce ZGD-1E sploh ni možno realizirati, saj o njih ni podatkov na davčni upravi in nimajo enotnih evidenčnih številk. Sodišča tako trenutno ne vedo, kako v skladu z ZGD-1 E enakopravno obravnavati domače in tuje državljane, saj se zakon za tujce zdaj sploh ne izvaja. Kot meni ZNS, bodo sodišča, če se zakon ne bo spremenil, zahtevala od strank, da same pridobivajo kazenske evidence in potrdila DURS.
V združenju še ugotavljajo, da je preverjanje doseganja 25-odstonega deleža tehnično neizvedljivo, saj od KDD lahko pridobijo le število delnic, ne pa deleža, ki ga te predstavljajo.
Neizvajanje za delniške družbe
Poleg tega, so sporočili iz ZNS, se za delniške družbe in trgovanje z delnicami se zakon trenutno ne izvaja, pa bi se po mnenju pravnikov moral: »To izrecno potrjuje obrazložitev ustavnega sodišča v odločbi, kjer ustavno sodišče govori o »vseh kapitalskih družbah«. To pa po njihovem mnneju pomeni, da bodo (če bo KDD začel delovati zakonito) prenosi delnic trajali 14 dni. »To bi bil v praksi konec slovenskega trga kapitala.«
Združenje še navaja, da je 10.b člen tega zakona popolnoma neizvedljiv in strokovno slabo zapisan, saj si sodniki sami si niso enotni, kako ga izvajati. »Nekateri menijo, da je treba vse člane organov družb v postopkih stečaja ali prisilnega prenehanja odpoklicati z vseh funkcij v stečajnem postopku, ti pa začnejo ločen nepravni postopek za ponovno imenovanje pred drugim sodiščem. Drugi bodo sami poslali zadevo gospodarskim oddelkom v ločen postopek. V postopku ni zagotovljena kontradiktornost (kdo je tožnik in kdo sodnik – oboje sodišče?). Zakon ima lahko torej usodne posledice za posameznike in družbe, tudi če ti kasneje dokažejo skrbnost ravnanja.« Ta člen pomnenju ZNS tudi ne določa, katere člane organov sodišče odpokliče.
Dve možni rešitvi
V združenju zato ponujajo dve rešitvi. Prva je razveljevitev določbi 10.a in 10.b člena ZGD-1E, v okviru novele zakona državnem holdingu. Druga pa je črtanje ali sprememba členov v sklopu sprememb ZGD-1, ki so načrtovane za jesen. Prepričani so, da odpoklica po uradni dolžnosti v zakonu ne bi smelo biti. »Oseba, ki začne postopke in zastopa (tudi) javni interes mora biti ločena od sodišča (npr. upniki). Postopek mora biti bistveno bolje definiran, kot tudi pristojnosti sodišč in pravice oseb,«" še opozarjajo v združenju.
