Tiskane izdaje
Novela, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, predvideva prenos določil evropske direktive, po kateri morajo velika podjetja javnega interesa, ki imajo več kot 500 zaposlenih, podati izjavo o nefinančnem poslovanju. V njej bo moralo podjetje opisati izvajanje politik glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic ter boja proti korupciji in podkupovanju.
Za podjetja, ki so zavezana k reviziji, je predvideno tudi, da morajo v izjavo o upravljanju družbe vključiti opis politike raznolikosti v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ter navesti cilje, način izvajanja in dosežene rezultate te politike v obdobju poročanja.
Vlada meni, da bodo dodatni administrativni stroški za velika podjetja sorazmerni s predvidenimi koristmi. Bo pa novela predvidoma stroškovno delno razbremenila majhna in srednje velika podjetja, ki jim teh poročil ne bo treba pripravljati.
Merila za uporabo besede Slovenija v firmi podjetja
Spremembe se nanašajo tudi na prenos direktive, ki opredeljuje povezovanje registrov podjetij in obveznost poročanja v registre, med drugim v primerih čezmejnih združitev družb. Sistem povezovanja registrov bo omogočil elektronsko komuniciranje med centralnimi in trgovinskimi ter registri družb držav članic EU.
Novela bo poleg tega med drugim opredelila merila, po katerih bo vlada odobrila uporabo besede Slovenija, zastave ali grba v firmi podjetja, uvedla obveznost, da se morebitni opravki letnih in revizorjevih poročil objavijo na Ajpesu, prinesla pa bo tudi novosti glede poimenovanja podružnic podjetnika in odpravila nekatere nomotehnične pomanjkljivosti v zakonu.
Koalicijski poslanci so v okviru obravnave v DZ opozarjali, da gredo spremembe v smer večje družbene odgovornosti podjetij, ki je pod črto tudi v korist njihovem poslovanju. Naklonjenost noveli so izrazili še v SDS, kljub pomislekom pa tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.
Noveli so podporo odpovedali le v NSi in ZL. Prvi zaradi dodatnih obremenitev za podjetja, drugi pa, ker bo predvidena večja družbena odgovornost zajela premalo družb.
