Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska vlada – pristojno ministrstvo z drugimi – se trudi, da bi graškemu podjetju Magna Steyr ponudila boljše konkurenčne pogoje in ga s tem privabila v Slovenijo. To je v četrtek javno zatrdil predsednik vlade Miro Cerar. Po tem so se v premierovem kabinetu zavili v molk – včeraj od tam nismo dobili odgovora na vprašanje, na katerih področjih je država pripravljena tujemu investitorju, kot je na primer Magna, priti naproti.
Kje so možnosti, da gre iz okvirov, kot jih določa zakonodaja oziroma so načelno predvideni, da bi se investitor v iskanju najprimernejše lokacije za širitev vendarle odločil za Štajersko in ne za kako drugo regijo zunaj naše države.
Na ministrstvo za gospodarski razvoj (MGRT) smo podobno vprašanje, kot smo ga včeraj naslovili na kabinet predsednika vlade, poslali v sredo. Čeprav smo pričakovali splošna pojasnila, na katerih področjih naša država ni konkurenčna in na katerih bi vendarle lahko naredili korak naprej oziroma katera so področja, kjer smo sicer konkurenčni, a bi lahko ponudili še kaj več, kar bi odtehtalo slabše strani, tega nismo dobili. Odgovorili so nam, da »ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ne more komentirati poslovnih načrtov ali poslovnih potez gospodarskih družb v zasebni lasti. MGRT je pristojno za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva kakor tudi za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja, kamor bodo potencialni investitorji vlagali.« V javni agenciji Spirit, ki je pristojna za izvajanje ukrepov za spodbujanje tujih neposrednih investicij, pa so povzeli spodbude, ki so na voljo podjetjem v Sloveniji in tistim, ki prihajajo na novo (objavljamo jih v okviru).
Organizacija ni učinkovita, procesov ne obvladamo
Prejeli pa smo pojasnila ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer prav zdaj nastajajo popravki zakonodaje s področja urejanja prostora. Ravno to, tako številni gospodarstveniki, občine ..., je velik konkurenčni minus naše države. Postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj za gradnjo poslovnih objektov so predolgi, to pa odbija (tuje) investitorje. A na MOP se ne strinjajo: »Ko so postopki prostorskega načrtovanja v teku, lahko država in občine največ storijo z učinkovito organizacijo in obvladovanjem procesov. Zamud ne gre pripisovati zakonskim zahtevam, kot se to praviloma dogaja – v zakonu o prostorskem načrtovanju je vseh administrativnih postopkov za približno sto dni – temveč predvsem neusklajenemu delovanju deležnikov in pomanjkljivemu projektnemu vodenju in odločanju. Primeri dobre prakse kažejo, da je mogoče te postopke peljati učinkovito in v predvidenih rokih.«
Kot je razumeti odgovor ministrstva, lahko na tem področju za to, da zadržimo potencialne vlagatelje, največ naredijo občine (in država). In sicer s pravočasnim vnaprejšnjim prostorskim načrtovanjem zadostnih površin na primernih lokacijah, tako da so za investitorje na voljo, ko jih potrebujejo, in ne, da jih šele takrat začnejo ustvarjati. »Postopki prostorskega načrtovanja so namreč zahtevni, saj vključujejo veliko število deležnikov, ki medsebojno usklajujejo različne zakonsko opredeljene in varovane javne interese, vključevati morajo sodelovanje javnosti, prav tako pa so pogosto potrebne še ustrezne okoljske presoje. Tovrstni postopki praviloma povsod v konkurenčnih oziroma primerljivih državah terjajo določen čas, zato se prednost lahko doseže predvsem s pravočasnim predvidevanjem in odzivanjem,« predlagajo na MOP, kjer so lani začeli celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, osnutki bodo ponovno v javni obravnavi predvidoma oktobra.
Infografika: Delo
S spremembami med drugim hočejo povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se bodo lahko bolj ažurno odzivali na aktualne potrebe v prostoru, spremembe in poenostavitve so predvidene za pridobivanje gradbenih dovoljenj. »Nastajajoča zakonodaja uvaja tudi mehanizem posebnega vladnega telesa za odločanje in usmerjanje postopkov na tem področju, ki bo lahko odločalo tudi o prevladi javnega interesa. Možnost hitrega spreminjanja namenske rabe ni primerna za potrebe načrtovanja velikih kompleksov zemljišč – uporabiti je treba redne postopke prostorskega načrtovanja, kar pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ne bi smelo biti problematično oziroma problematizirano.«
Odranci, primer dobre prakse
Primer dobre prakse je občina Odranci s 1600 prebivalci. Občina je še pred prvimi konkretnimi interesenti leta 2005 začela odkupovati kmetijska zemljišča slabše kakovosti in sprožila postopke prekvalifikacije v stavbna zemljišča ter postavila temelje za poslovno cono Kamenice. Leto kasneje je nemški Carthago v Sloveniji odprl hčerinsko družbo Carthago Odranci, tovarno so začeli graditi leta 2007 in naslednje leto že poskusno obratovali.
Kot je pojasnil Ivan Markoja, župan občine Odranci, je šlo za kamnito zemljo, neprimerno za kaj drugega kot za travnike. »Ko so kmetje opustili živinorejo, je ta zemlja začela propadati. Če je ne bi odkupila občina, bi jo kmetje sami težko prodali,« je ocenil Markoja. Zemljišča so odkupovali po dva evra za kvadratni meter. Za prvi del sta od odkupa do prekvalifikacije in nadaljnje prodaje trajali dve leti, za drugi del pa tri. »Ker so bila vsa kmetijska zemljišča slabše kakovosti, v začetku ni bilo večjih težav s prekvalifikacijo. Zatem pa so nekateri lobiji, ki so nam želeli naložbo speljati, poskušali na ministrstvu in drugih organih zavlačevati. Zato se je celoten postopek za drugi del območja zavlekel za dodatno leto.«
Prekvalificirana zemljišča so prodajali naprej po tri evre za kvadratni meter plus 17 evrov za kvadratni meter za komunalni prispevek. »Cena je bila petkrat nižja, kot jo je plačevala država, ko je odkupovala zemljišča za gradnjo avtoceste, a hkrati trikrat višja od realne cene teh zemljišč. Lastnike pa smo prepričali s tem, da smo odkupili celotna zemljišča, država pa je za avtocesto odkupovala le manjše dele posameznih zemljišč.« Po besedah Markoje je bila ena izmed težav veliko število lastnikov, več kot 80, in ni bilo enostavno speljati vseh postopkov. Številni so že dolga leta živeli v tujini, zato so morali za pomoč pri podpisovanju različnih dokumentov zaprositi tudi veleposlaništva po vsem svetu.
Carthago ima
»Glede na to, da je v tem podjetju le kakšna petina zaposlenih iz naše občine, bi lahko rekli, da smo s tem, da smo ga privabili, naredili večjo uslugo drugim občinam, ki so na ta račun znižala stopnjo brezposelnosti. Navsezadnje tudi steklarstvo, ki za Carthago dobavlja stekla in ogledala, prihaja iz sosednje občine,« je še dejal odranški župan.
Večina podjetij, ki je investirala v Kamenicah, je v tuji lasti. Po besedah Markoje so bili s podporo države zadovoljni. Prejeli so tako subvencije za zaposlitve kot spodbude za naložbe. »Vse to se ne bi zgodilo, če na občini ne bi pomagali tem investitorjem in ne bi sami premikali stvari naprej. Na vidiku pa so že nove investicije in v Odrancih se bodo odpirala še nova mesta. Investirati moramo tudi v širitev naše komunalne infrastrukture in prometne ureditve.«
