Žito bi Pekarno Grosuplje

Ljubljana – Začetek prodaje Mercatorjeve Pekarne Grosuplje postavlja vprašanje, ali bo pekarska industrija prva panoga v regiji, v kateri se bo po prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju začel postopek konsolidacije.

Hrvaški Agrokor je prejšnji teden potencialnim investitorjem poslal vabila za nakup več svojih hčerinskih družb oziroma strateško nepomembnega premoženja, smo izvedeli iz več virov. Poleg Mercatorjeve Pekarne Grosuplje, ki velja za največji pekarski obrat v državi, je na naslove potencialnih kupcev romalo tudi vabilo za nakup programa zamrznjenih pekovskih izdelkov, ki spadajo pod okrilje Agrokorjevih družb Frikom in Ledo. Interes za nakup premoženja, ki je na prodaj, je tudi v Sloveniji, je včeraj napovedal Janez Bojc, predsednik uprave Žita.

»Če bo Pekarna Grosuplje na prodaj, bo interes izrazilo tudi Žito, ogledali si bomo tudi vse drugo, kar bo na prodaj pod okriljem pekarstva,« je napovedal predsednik Žitove uprave. Že pred časom je Bojc poudaril, da je Žito finančno dovolj močno za širitev, v Mercatorju pa pravijo, da bo prodaja grosupeljske pekarne, ki trenutno zaposluje 200 ljudi, predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.

Uprava vrgla žogico lastnikom Žita

Napoved uprave Žita, da se ozira za potencialnimi tarčami v soseščini, bi lahko postala velik izziv tudi za njegove lastnike, ki so sredi septembra, skladno z vladno zavezo po odprodaji državnega premoženja, sprožili postopek prodaje večinskega deleža Žita. Žito je tudi eno od petnajstih podjetij, ki jih je vlada uvrstila na seznam za odprodajo, zato bodo morali njegovi lastniki tehtati med učinki iz naslova odprodaje podjetja in povečevanjem vrednosti Žitovega premoženja.

»Z lastniki se o morebitni širitvi še nismo pogovarjali, kot veste, se Žito prodaja in težko je reči, kakšnen je interes lastnikov. Moje osebno mnenje je, da bi imela morebitna povezava Žita s Pekarno Grosuplje pozitivne učinke, tako glede zniževanja stroškov, širitve trga, povečevanja trga in asortimana ponudbe, dostopa do trgovskih polic,« je včeraj našteval predsednik nadzornega sveta Žita Milan Kneževič. Če bi Žito kupilo Pekarno Grosuplje, ki je največji pek Mercatorja, bi si izdatno povečalo prostor na Mercatorjevih trgovskih policah, z nakupom programa zamrznjene hrane pod okriljem Agrokorjevih družb bi dobilo tudi dostop do trgovskih polic v Konzumu. Drugo vprašanje je, ali bo Agrokor prodajo grosupeljske pekarne pogojeval z morebitnim nakupom zamrznjenega pekovskega programa Frikoma in Leda. Poenostavljeno − ali bo šlo pri prodaji za vezan posel.

Neznanka je tudi, kako bo na načrte Žitove uprave vplival prodajni proces za Žito, ki se približuje roku za oddajo nezavezujočih ponudb, rok zanje poteče konec oktobra. Milan Kneževič pravi, da na nadzornem svetu širše razprave o morebitni širitvi ali povezovanju še ni bilo, izrazil pa je pričakovanje, da bo beseda o tem tekla na prihodnji seji, predvidoma sredi novembra.