Tiskane izdaje
Ljubljana - Kandidata za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Franc Žmavc in Željko Puljić sta odstopila od kandidature za to funkcijo, so potrdili v državnem zboru.
Kot je znano, bi morali poslanci o njunem imenovanju odločati jutri, pri čemer pa glede njune podpore ni bila enotna niti koalicija.
Že na mandatno-volilni komisiji (MVK) je Žmavc dobil zeleno, Puljić pa rdečo luč. Poslanci so namreč, čeprav zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pravi, da daje državni zbor soglasje »k celotnemu predlogu vlade«, na predlog SDS o omenjenih dveh kandidatih glasovali ločeno.
»Kandidata sta prejela pravilno odločitev. Skozi celoten proces njunega imenovanja je bilo toliko vprašanj in pomislekov, da stopnja zaupanja ni bil a zadostna,« je dejala Simona Kuster Lipicer iz SMC.
»Tisto, na kar smo opozarjali, sta očitno spoznali tudi drugi dve koalicijski stranki,« je o odstopu omenjenih kandidatov dejal Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, ki je Žmavcu in Puljiću že na začetku odrekla podporo.
»Mislim, da je to najboljša rešitev za njiju in za tiste, ki so jih predlagali - vlado,« pa je povedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša. Desus je sicer na MVK podprl oba kandidata in napovedal tudi podporo v državnem zboru. Na MVK so ju podprli tudi poslanci SMC, kjer pa glede glasov za omenjena kandidata niso bili enotni.
Ministrica obžaluje razplet
»Obžalujem razplet dogodkov glede imenovanja NS SDH. Izgubljena je dobra priložnost, da bi nadzorni svet SDH popolnili in naredili operativnega z izkušenima članoma, ki jima znanja in strokovnosti ne gre oporekati, ob zacetku postopka pa sta uzivala tudi ustrezno koalicijsko podporo. Ne glede na to, da je kandidatoma v zadnjih dneh uspelo uspešno odgovoriti na vse v javnosti izpostavljene očitke, sta se zdaj žal odločila, da odstopita od kandidature. Kako naprej? Čim prej bo treba začeti nov postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta. V tem trenutku nisem optimistična glede casovnice,« se je na odstop Žmavca in Puljića odzvala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
In kaj se je očitalo omenjenima kandidatoma? Francu Žmavcu je Agencija za trg vrednostnih papirjev ni izdala dovoljenja za opravljanje te funkcijelana uprave Intare, družbe za upravljanje investicijskih skladov. Žmavca je namreč agencija ujela pri nadzoru borznoposredniške hiše BPH, kjer je ugotavljala več opravljenih navideznih borznih poslov, ki so izrecno prepovedani. Žmavcu se je očitalo tudi, da je družbo Puh spravil v stečaj in slabo poslovanje družbe Reit. Žmavc je še vedno tudi kandidat za nadzornika Telekoma Slovenije, saj je uspel priti skozi sito kadrovske komisije SDH, čeprav v sklicu skupščine te družbe nato ni bil predlagan za to funkcijo. To bi seveda predstavljalo težavo, saj po zakonu o SDH nadzornik SDH ne sme biti član organa vodenja ali nadzora v družbi, kjer ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Žmavc je za Delo povedal, da se bo iz kandidature za Telekom umaknil, če bo izvoljen za nadzornika SDH. Zdaj to ne bo potrebno.
Konflikt interesov s Telekomom bi imel tudi Željko Puljić. Protikorupcijska komisija je, ko jo je še vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, presodila, da je kot član uprave Telekoma Slovenije v primeru poslov nakupa in prodaje deležev kosovske družbe Ipko.net ter pri izdaji poroštva Najdi.si ravnal koruptivno. Poelg tega je Telekom po sklepu skupščine, torej tudi države zoper Puljića vložil dve tožbi, in sicer eno zaradi škode, povzročene s prevzemom deleža v družbi Interseek ter tožbo zaradi škode, povzročene s prevzemom deleža v kosovski družbi Ipko. V tožbi zaradi Interseeka je prvostopno sodišče izdalo sodbo, s katero je zahtevek Telekoma zavrnilo, a se je Telekom pritožil. Tožba zaradi prevzema deleža v Ipku pa še ni končana.
Prodaja NLB na vlado?
Nadzorni svet SDH, ki bi moral biti petčlanski, bo tako do nadaljnjega deloval v okrnjeni zasedbi – Damjan Belič, Duško Kos in Barbara Smolnikar. Če se to v približno v dveh mesecih ne bo spremenilo, utegne to biti težava pri prodaji NLB, kje postopki že tečejo.
Nadzorni svet SDH je namreč tisti, ki bo moral dati soglasje k prodaji oziroma neprodaji NLB. Nadzorniki za zdaj odločitve ne nameravajo prepuščati vladi kot skupčini, a če nadzorni svet ne popolnjen, se to lahko zgodi. Smolnikarjeva se mora namreč kot predsednica NLB Vita, ki je v solasti NLB, iz odločanja o banki izločati, kar pomeni, da bi ob nepopolnem nadzornem svetu odločitev padla na ramena Beliča in Kosa. Če se ta dva glede odločitve ne bi strinjala – in glede na to, da je Kos blizu SD, ki prodaji banke ni naklonjena, to ni izključeno – bi moral odločati glas predsednika, torej Beliča. Ta pa tako pomebne odločitve najbrž ne bo hotel prevzeti le na svoja pleča. Vlada bi tako dobila neposreden vzvod za odločanje o privatizaciji NLB.
