Tiskane izdaje
Ljubljana – Po dvanajstih letih veljavnosti in manjših lepotnih popravkih je pristojno gospodarsko ministrstvo poslalo v štiridesetdnevno javno razpravo svoj predlog osnutka novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Glavne novosti so možnost izjem pri organizaciji izletov, dvig turistične takse in deregulacija poklica turističnega vodnika.
Izjeme od splošne ureditve pri organiziranju turističnih paketov se nanašajo predvsem na organizirane šolske, društvene in klubske izlete, ki bodo trajali manj kot 24 ur in tudi tiste daljše izlete oziroma ekskurzije, ki jih bodo organizatorji pripravljali občasno za omejeno število skupin, brez javnega oglaševanja, na neprofitni osnovi in v skladu s svojim planom.
Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da so tovrstne izjeme v skladu z evropskimi usmeritvami. Šole, taborniki in upokojenci tako na enodnevnih izletih po sprejemu takega zakona ne bi bili več v nasprotju z zakonom. (Tako kot je po veljavni ureditvi trenutno v postopku ljubljanska osnovna šola Prežihovega Voranca, op. a.)
Podobno velja za večdnevne izlete oziroma ekskurzije po domovini in tudi v tujini – če seveda ne bodo v nasprotju s tamkajšnjo zakonodajo. Prav pri večdnevnih potovanjih so šole organizacijo že doslej večinoma prepuščale turističnim agencijam – tudi zaradi varnosti učiteljev.
Z različnimi izleti je posredno povezana tudi deregulacija dveh turističnih poklicev – vodnikov in spremljevalcev. Sama regulacija poklica ni pogoj za znanje, meni Eva Štravs Podlogar in dodaja, da je podobnih dereguliranih poklicev v Sloveniji še več (novinarji, prevajalci, lektorji ...).
Trg naj pokaže, kdo je kakovosten, deregulacija pa ne pomeni, da bi bil poklic turističnega vodnika kaj manj cenjen, če za njegovo opravljanje poslej ne bo več potreben izpit; še v register turističnih vodnikov se bodo lahko vpisali po lastni presoji.
V turističnem svetu je vedno več nišne ponudbe, zato na gospodarskem ministrstvu menijo, da je deregulacija upravičena. Med 31 pregledanimi državami jih je osemnajst poklic turističnega vodnika dereguliralo – med njimi Nemčija Švica, Danska, Grčija in Velika Britanija, ne pa naše sosede.
V pregledu ureditev ministrstvo navaja, da za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja v nekaterih državah zahtevajo najmanj srednješolsko izobrazbo, opravljen tečaj ali izpit za turističnega vodnika po posebnem programu ter običajno znanje dveh tujih jezikov, v drugih državah pa tega področja sploh ne urejajo s predpisi.
Države, ki za turistične vodnike iz drugih držav članic EU zahtevajo tudi vsakoletno prijavo občasnega dela so Avstrija, Italija in Madžarska. Na drugi strani je poklic turističnega spremljevalca reguliran samo še na Hrvaškem. Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da v državah, kjer so poklic že deregulirali, niso zaznali padca kakovosti storitve. V skladu z željo po zmanjševanju administrativnih ovir se obeta manj papirologije pri pridobitvi sicer obveznih licenc pri prodaji in organizaciji turističnih aranžmajev.
Višje turistične takse
Najvišja turistična taksa, ki je izvirni prihodek občin, je sedaj 1,265 evra. Z njo se je v proračune slovenskih občin lani nabralo nekaj več kot deset milijonov evrov. Na gospodarskem ministrstvu sedaj predlagajo, da bi se ta najvišji znesek dvignil na dva evra oziroma na 2,5 evra v občinah z več kot tričetrt milijona turističnimi nočitvami na leto – kar sta v praksi samo občini Piran in Ljubljana.
Od vsake plačane turistične takse bi šlo pol evra za razvoj promocije turizma v tujini v proračun Slovenske turistične organizacije (STO), preostanek do dveh oziroma poltretjega evra - torej 1,5 oziroma dva evra v Piranu in Ljubljani - pa bi še naprej dobivale občine za spodbujanje turizma v lokalnem okolju. Ob takem predlogu bi STO letno dobila okrog štiri milijone evrov, turistični prihodki občin pa bi se, če bi vse uveljavile najvišjo dopustno turistično takso, povišali za 1,8 milijona evrov.
Eva Štravs Podlogar pojasnjuje, da želijo za STO tako zagotoviti sistemski vir. Kajti promocija v tujini je pač nujna, saj Slovenija kljub vsem dosedanjim naporom pač ni ne prepoznavna, še manj pa zaželjena turistična destinacija, kar bi prineslo višjo dodano vrednost in razvoj turističnega gospodarstva.
Pomembno izboljšavo po razlagi državne sekretarke pomeni ureditev plačevanja turistične takse za počitniške hiše in počitniška stanovanja. Sedaj se jo plačuje po lastništvu, poslej pa naj bi se jo glede na uporabo. Občine, turistično takso se plačuje v dobrem ducatu najbolj turistično razvitih, se bodo o načinu plačevanja odločile same, izbrale pa bodo lahko letni pavšal ali plačilo po nočitvah. Sedaj je maksimalni letni pavšal okrog 230 evrov, po predlogu pa naj bi se vsota dvignila na okrog 250 evrov.
