Čedalje več odpadkov reciklirajo

S predelavo odpadkov se v Sloveniji ukvarja nekaj večjih in množica majhnih podjetij.

Objavljeno
09. januar 2012 11.21
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji leta 2010 nastalo skoraj šest milijonov ton odpadkov, od katerih se jih več kot tretjina pridela v gradbeništvu, približno 27 odstotkov so odpadki iz termičnih procesov, temu pa sledijo odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki in čistilnih naprav.

Leta 2010 je bilo znotraj podjetij predelanih ali odstranjenih 40 odstotkov vseh odpadkov, 44 odstotkov pa so jih dali v predelavo pristojnim podjetjem za ravnanje z odpadki. Preostale odpadke so podjetja bodisi začasno uskladiščila, prodala trgovcem bodisi izvozila. Predlani so v Sloveniji ustvarili tudi 98.000 ton ali desetino več nevarnih odpadkov, za katere so v večini primerov poskrbela za to usposobljena podjetja. Večina, več kot 80 odstotkov, nevarnih odpadkov nastaja v predelovalnih dejavnostih. S predelavo odpadkov oziroma proizvodnjo tako imenovanih sekundarnih surovin se v Sloveniji ukvarja nekaj večjih in množica majhnih podjetij. Veliko je tudi manjših zasebnih odpadkov. Medtem ko so nekatera podjetja ozko specializirana za predelavo samo nekaterih odpadkov, druga zbirajo in predelujejo zelo različne vrste odpadkov.

Po nekaterih podatkih v svetu vsako leto proizvedejo približno 300 milijonov ton izdelkov iz plastike, ki zaradi dolge trajnosti močno obremenjujejo okolje. Zato se v čedalje več državah prizadevajo, da bi čim več plastike, ki jo pridobivajo iz nafte, vrnili v ponovno uporabo. Z vsako tono reciklirane plastike naj bi preprečili približno dve toni toplogrednih plinov, ki se sproščajo pri proizvodnji plastike v rafinerijah. Velik del plastike pridobivajo iz odpadne embalaže in jo je mogoče uporabiti za tehnološko manj zahtevne izdelke, kot je bil prvotni pomen.

Tudi v Sloveniji plastiko zbira in reciklira vrsta podjetij. Največje med njimi je grosupeljsko podjetje Omaplast, ki z do okolja prijazno tehnologijo ter brez kemikalij in nevarnih postopkov predela 18.000 ton odpadne embalaže na leto in je kar 95 odstotkov izvozi. Od ministrstva za okolje in prostor imajo za predelavo plastične embalaže tudi posebno dovoljenje in hkrati obveznost, da pri predelavi odpadkov upoštevajo slovensko zakonodajo.

Družba MPI Reciklaža, plastika, inženiring je edino podjetje v Sloveniji, ki ima tehnologijo in naprave za predelavo akumulatorjev ter drugih izdelkov iz svinca. Podjetje, ki je v lasti TAB Mežica, pridobi od 30.000 do 35.000 ton rafiniranega svinca in zlitin na leto, kar pokriva letno porabo svinca v Sloveniji. Toda ker za svojo proizvodnjo potrebujejo od 50.000 do 70.000 ton odpadkov, jih tudi uvažajo. Odpadne in reciklirane akumulatorje, predvsem rafiniran svinec in zlitine, lahko znova uporabijo za izdelavo akumulatorjev, hkrati pa žlindra, separatorji, trda guma ter sadra in plini niso več uporabni.

Največje pa tudi najstarejše podjetje, ki zbira in predeluje raznovrstne odpadke in jih vrača industriji, je ljubljanski Dinos, ki zbira in predeluje, namreč sortira, trga, stiska, drobi, melje in drugače predeluje papir, izdelke črne metalurgije, barvne kovine, plastiko, steklo, les pa tudi izrabljena motorna vozila, pri predelavi katerih nastane veliko zelo različnih trdih in tekočih odpadkov. V Dinosu, ki deluje že šest desetletij in ima zbiralnice in predelovalnice po vsej Sloveniji, zberejo in predelajo okoli 370.000 ton odpadkov na leto, večinoma iz industrije, trgovine ter obrtnih in storitvenih dejavnosti. V zadnjih letih povečujejo predelovalne zmogljivosti in izboljšujejo kakovost predelave odpadkov.

Tovarna za proizvodnjo trdega goriva iz odpadkov

Drugo podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov, je mariborska družba Gorenje Surovina, nekdanja Surovina Maribor, ki je decembra dobila verikacijsko listino po predpisu EUW (uredba Sveta Evrope), ki določa merila o tem, kdaj določene vrste kovin prenehajo biti odpadek. Gorenje Surovina ob drugih odpadkih zbira tudi odpadno električno in elektronsko opremo. V ta namen se je ustanovila shema Zeos, kjer Gorenje Surovina kot njihov največji izvajalec prevzema velik delež odpadne elektronike v predelavo. Mariborsko podjetje zbira in predeluje avtomobilske odpadke, odpadke jeklarn in livarn ter odpadke papirnic in trgovine in jih spreminja v energijo. Za komunalna podjetja sprejemajo tudi kovinske in nekovinske odpadke in jih s sortiranjem, stiskanjem rezanjem in mletjem pripravijo za končno obliko. Hkrati na več kot 20 lokacijah po Sloveniji odkupujejo kovinske in nekovinske odpadne materiale od posameznikov. Leta 2010 so postavili tudi tovarno za proizvodnjo trdega goriva iz odpadkov iz lesa plastike, tekstila in papirja, ki jih snovno ni več mogoče reciklirati. Trdo gorivo iz te proizvodnje naj bi bilo primerno za sežig v cementnih pečeh, termoenergetskih objektih in toplarnah.

Podjetje Papir servis, ki je član skupine Krater, se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ukvarjalo pretežno z odpadnim papirjem, po letu 2000 pa je svojo dejavnost razširilo na vse vrste odpadkov. Sedanji ključni dejavnosti sta nacionalni sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki ga zagotavlja družba Slopak, in zagotavljanje nadaljnje obdelave komunalnih odpadkov s širšega območja mariborske občine. Zbrane odpadke obdelujejo v svojih obratih v Ljubljani, Logatcu, Lenartu, Slovenskih goricah in Novem mestu.

Družbo Slopak je ustanovilo 30 slovenskih podjetij, med drugimi Mercator, Helios, Petrol, Ljubljanske mlekarne. Glavni namen ustanovitve Slopaka je bilo zagotavljanje okoljskih obveznosti z medsebojnim nadzorom in glede na tržno vrednost embalaže. Slopak je zdaj vodilno slovensko podjetje pri ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in odpadnimi gumami. Lastniki Slopaka so se zavezali, da bodo prispevali k ozaveščanju in spodbujali k odgovornemu odnosu do okolja. Ravnanje z ločeno zbranimi odpadki je Slopaku lani zaupalo več kot dva tisoč zavezancev. V njegovih akcijah je lani sodelovalo več kot 15.000 otrok. Lani so prvič podelili nagrado eko top za dobre prakse podjetij, ki so proces zmanjšanja odpadne embalaže vgradila že v sam razvoj izdelka. Leta 2011 so bili med nagrajenci Radeče Papir, Muflon, Ilirija, Croning livarna, Pivovarna Union in Coca-Cola HBC Slovenija.