Dobre možnosti za delovanje bonitetnih hiš

Ocene o tem, kakšne so sedanje plačilne razmere v Sloveniji, se kar precej razlikujejo. Medtem ko prvi opozarjajo na izjemno slabe razmere, drugi poudarjajo, da pri tem nismo veliko slabši od evropskega povprečja in da tistih, ki redno poravnavajo svoje račune, niti ni tako malo. Od tega so pomembno odvisne tudi bonitetne ocene podjetij.

O tem, kako delujejo in s kakšnimi težavami se ukvarjajo bonitetne hiše, ki delujejo v Sloveniji in imajo vse podatke, vire in podporo tujih bonitetnih hiš, govorijo Mitja Smolko, direktor Creditreforma, Marko Batista, direktor Bonitetne hiše I, in Robert Petrič, direktor razvoja v Bisnode.

Evropa sprašuje, zakaj ameriške bonitetne hiše zmanjšujejo bonitetne ocene podjetij, bank in držav. Zaradi nezadovoljstva z bonitetnimi hišami, nekateri jih krivijo za krizo, ki je zajela ves svet, Evropska unija razmišlja o ustanovitvi evropske bonitetne hiše. Kaj bi to prineslo? Ali bi se znotraj EU lahko zgodilo, da bi si eni pisali dobre bonitetne ocene, drugim pa podeljevali slabe?

Creditreform: Najprej je potrebna ločitev med ameriškimi ratinškimi podjetji, ki zmanjšujejo bonitetne ocene podjetij, bank in držav, in nami, bonitetnimi hišami. Naše delovanje in priprava temeljita na obdelavi konkretnih finančnih podatkov podjetij in poslovanju, tako da krivde za krizo, ki je zajela ves svet, ni mogoče pripisati bonitetnim hišam. Se pa zavedamo, da takšno početje ameriških ratinških podjetij ni dobro za nikogar, hkrati pa bi radi tudi uravnovesili vpliv ocen ameriških ratinških podjetij. Zato je v začetku leta 2012 kot odgovor na to hčerinsko podjetje Creditreforma Creditreform Rating AG s sedežem v Nemčiji skupaj z bolgarsko BCRA Credit Rating Agency ustanovilo European Rating Network. Tako želita obe agenciji ustvariti močno protiutež do prevlade ameriških ratinških/bonitetnih agencij in prevzeti vodilno vlogo na evropskem trgu bonitetnih ocen in ratinga. Hkrati se pogovarjajo z mogočimi partnerji. Člani te mreže ponujajo po vsej Evropi opravljanje ter izračun bonitetnih ocen in ratingov, s čimer bodo v prihodnosti skupaj z upoštevanjem usklajenih evropskih posebnosti in premišljeno ratinško metodologijo pomembno prispevali k dvigu kakovosti ocenjevanja kreditnih tveganj. Tako se je že zavarovalo pred tem, da bi si znotraj EU lahko eni pisali dobre bonitetne ocene, drugim pa bi podeljevali slabe.

Bonitetna hiša I: To vprašanje nas ne zadeva toliko kot nekaterih popolnoma drugačnih bonitetnih hiš. Poznamo dve vrsti takšnih hiš. Ene od njih (S&P, Moody’s, Fitch ...) ocenjujejo suverena tveganja in tveganja vrednostnih papirjev. Ocenjujejo tudi globalne finančne igralce (institucije) in največje svetovne korporacije, »normalnih družb« pa ne. Vprašanje se nanaša na tovrstne bonitetne hiše, ker vplivajo s svojimi ocenami neposredno na ceno zadolževanja držav in so veliko preveč pomembni, da nanje ne bi poskušala vplivati politika. Mi (in naš partner D&B) pa ocenjujemo tveganost dnevnega poslovanja z gospodarskimi družbami za hitro in kakovostno sprotno poslovno odločanje. Tu ni prostora za pisanje enim dobrih, drugim slabih ocen glede na kriterije, ki niso strokovni.

Bisnode: V Evropi je že prisotnih več bonitetnih hiš, ki so precej usmerjene k ocenjevanju gospodarskih subjektov. Glavni motiv za Evropsko centralno bonitetno hišo so sprožile slabe bonitetne ocene držav znotraj EU in zaradi tega dražje zadolževanje držav. Če sklepamo po namenu, bi tovrstna agencija predvsem ocenjevala bonitete držav članic. Pri tem pa postane vprašanje neodvisnosti in verodostojnosti ocen, saj bi tako ustanovljena agencija v glavnem ocenjevala svojega ustanovitelja (torej EU), kar pa ne glede na strokovnost, dobronamernost in preglednost vzbuja določne dvome. Vzpostavitev enotnih pravil in meril ima lahko tudi negativne posledice, saj so ravni razvitosti, standardi, vedenje prebivalstva, davčne politike, poslovne prakse in drugo v posameznih državah v EU lahko precej drugačni. Že pri ocenjevanju gospodarskih subjektov znotraj posamezne države naletimo na težave s primerljivostjo in je pogosto treba uporabljene mere relativizirati.

Kako svet gleda na slovensko gospodarstvo? Kot na slabo in tvegano ali kot na normalno gospodarstvo?

Creditreform: Svet za zdaj gleda na slovensko gospodarstvo še vedno z določenim zaupanjem, čeprav čedalje pogostejše omenjanje v evropskih medijih to zaupanje vedno bolj maje. V tujih medijih zadnje čase pišejo predvsem o tem, kako je leta 2004 najbolj pripravljena država od desetih novih, Slovenija, vstopila v EU in bila neke vrste »zgledna država« za vse druge, zdaj pa je zapadla v finančne težave in vedno pogosteje se govori o tem, da bomo morali zaprositi za finančno pomoč. Vse pogosteje se piše o slabem finančnem stanju bank in nenehnih dokapitalizacijah, slabih finančnih naložbah ter slabih terjatvah, ki jih ne bo mogoče poplačati. K temu je po njihovem mnenju pripomoglo tudi to, da je gradbena industrija pred leti cvetela s pomočjo bank, vendar je bilo vse to preveč umetno ustvarjeno. To je glede na analizo Germany Trade & Invest pripeljalo do tega, da je sektor podjetništva eden najbolj zadolženih v evrskem območju.

Bonitetna hiša I: D&B pripravlja mesečno edicijo D&B International Risk & Payment Review, kjer ocenjuje poslovno okolje po državah in zanje izračunava po tem kriteriju tudi ratinge držav. Po zadnjem poročilu je Slovenija glede na razmere vsekakor popolnoma normalno gospodarstvo. Po ratingu se zdaj med 132 ocenjenimi državami uvrščamo na 25. mesto. D&B označuje Slovenijo kot državo z nizkim tveganjem. Nizko tvegano je slovensko poslovno okolje, da ne bo pomote.

Bisnode: Helikopterska pogleda na Slovenijo in slovensko gospodarstvo sta podobna, saj bi v primeru dobrega pogleda na gospodarstvo sledila gospodarska rast in večji priliv v državni proračun. Percepcijo tveganosti države pa lahko razberemo iz zahtevane donosnosti slovenskih obveznic, ki so zdaj nad šestimi odstotki, torej je Slovenija v očeh investitorjev dokaj tvegana. To pa ne pomeni, da so zaradi tega vsa podjetja v gospodarstvu bolj tvegana, saj so pri pogledu na državo poleg gospodarskih zelo odločilni politični dejavniki, kot so sposobnost in zmožnost izpeljave nujno potrebnih reform, upravljanje državnega proračuna in podobno.

Ali so bonitetne ocene vzhodnoevropskih podjetij na splošno nižje od bonitetnih ocen v Zahodni Evropi?

Creditreform: Creditreform je z izkušnjami in znanjem razvil enotne standarde v vseh svojih poslovalnicah. Te zagotavljajo enotnost poročil in tako ni razlik v ocenjevanju. Ker so nekatere države v vzhodni Evropi po krizi v vzponu in vse bolj povezane tudi z ruskim trgom, jim to daje večjo neodvisnost od Evrope. Glede na slabši finančni in gospodarski položaj nekaterih držav vzhodne Evrope pa bi lahko, gledano skozi povprečje, rekli, da je povprečna bonitetna ocena podjetij nekoliko nižja kot v Zahodni Evropi.

Bonitetna hiša I: Da. V principu. Na bonitetno oceno vpliva tudi državno tveganje. Vendar se pojem »zahod Evrope« danes v tem kontekstu močno ruši. So na primer Španija, Italija, Portugalska, Islandija, Irska in seveda Grčija res še Zahod?

Bisnode: Zgornja izjava je presplošna, da bi ji lahko pritrdili ali jo zavrnili. Na zahodni strani imamo na primer Španijo (S&P: BBB+), ki ji v zadnjih letih BDP pada, na vzhodni strani pa na primer Poljsko (S&P: A-), ki v zadnjih letih dosega rast bruto družbenega proizvoda. Glede razvitosti pa bi lahko pritrdili, da so v povprečju zahodnoevropske države bolj razvite od vzhodnoevropskih, to pa ne pomeni, da je vsako zahodnoevropsko podjetje manj tvegano kot poljubno vzhodnoevropsko. Podobno velja za bonitete držav, ki so v povprečju višje za zahodnoevropske, čeprav imajo nekatere vzhodnoevropske države boljšo oceno od nekaterih zahodnoevropskih. Lahko bi dejali, da obstajata dva mogoča generatorja bonitetnih ocen, to sta rast in zadolženost, ki pa sta zelo različna od države do države in danes nista več deljena med Vzhodom in Zahodom.

So vaše družbe kaj odvisne od ocen in napovedi, ki jih domači in tuji inštituti dajejo o Sloveniji?

Creditreform: Naša družba ni odvisna od ocen in napovedi, ki jih inštituti, domači in tuji, dajejo o Sloveniji. Glede na več kot 130-letno tradicijo, izkušnje, znanje in neodvisnost napovedi in ocene inštitutov ne vplivajo na nas ter naše delovanje in poslovanje.

Bonitetna hiša I: Prav nič. Oni ocenjujejo po svoje, mi pa ocenjujemo po metodologiji, ki jo naš spoštovani partner, največja globalna bonitetna hiša D&B, razvija že 170 let.

Bisnode: Napovedi inštitutov (domačih ali tujih) so predvsem usmerjene na makroekonomsko raven. Če bi se pokazalo, da lahko s pomočjo teh napovedi povemo nekaj več o verjetnosti stečaja, blokade, likvidacije … posameznega gospodarskega subjekta v prihodnjem letu kot le iz trenutnega stanja, bi tovrstne napovedi vključili v model. Danes je svet močno globaliziran in sistemsko prepleten z vrsto dejavniki (ne le gospodarskimi, tudi političnimi), ki jih je težko napovedovati, sploh pa v različnih kombinacijah, različno hitrostjo, z različnim (ne)vplivom na posamezna gospodarstva. To je tudi vzrok za to, da prvim napovedim sledijo še številni poznejši popravki, zadnje čase navzdol. Nismo še našli pravega antibiotika za našo krizo. V Bisnode poskušamo na določen način upoštevati napovedi inštitutov, v kombinacijami z našimi lastnimi analizami, ki se opirajo na rezultate iz mikroekonomske ravni, ravni podjetnika, narave njegovega poslovanja, njegove poslovnega okolja, ki najbolj določa način vedenja podjetnika.

Iz več bonitetnih hiš je slišati ocene o povprečnih plačilnih rokih, ki so krajši, kot je splošno mnenje o plačevanju in plačilni disciplini v Sloveniji. Kakšne so resnične razmere?

Creditreform: Creditreform v vseh državah zbira in analizira podatke o plačevanju in plačilni disciplini. Vsako leto februarja objavimo Študijo insolventnosti v Evropi. Menimo, da je plačilna disciplina kar takšna, kot jo kaže analiza. Seveda pa so lahko odstopanja, glede na dogovor o plačilnem roku, razne dogovore med strankami, seznam prednostnih plačil, ki ga naredijo podjetja (plačajo račune, ki so po njihovem mnenju bolj pomembni in jih je treba plačati za nemoteno delovanje).

Bonitetna hiša I: Rokov plačevanja v Bonitetni hiši i sicer ne analiziramo, zato pa skrbno spremljamo zamujene račune. Zanimivo je, da je za Slovenijo analiza pokazala, da je zamujenih plačil komaj kaj več od evropskega povprečja, kar je v nasprotju s sliko, ki jo imamo o plačevanju v Sloveniji. V Evropi je namreč svoje obveznosti v dogovorjenem roku leta 2011 v povprečju poravnalo 37,8 odstotka družb, medtem ko je v Sloveniji v istem letu na valuto plačalo povprečno 36,2 odstotkov družb. V Evropi je svoje obveznosti v dogovorjenem roku leta 2011 v povprečju poravnavalo 37,8 odstotka družb, medtem ko je 3,1 odstotka družb v Evropi v istem letu v povprečju poravnavalo svoje obveznosti z več kot 90-dnevno zamudo. V Nemčiji je v primerjavi z družbami v drugih državah leta 2008 v povprečju poravnavalo svoje obveznosti na valuto 54,4 odstotka družb in kar 74,7 odstotka družb leta 2011. To je dokaz več, da je Nemčija uspešno izšla iz krize. Nemčiji sledi Švica z 55,3 odstotka in Nizozemska z 46,7 odstotka družb, ki so poravnavale svoje obveznosti na valuto. Na Portugalskem pa je v primerjavi z družbami v drugih državah leta 2011 v povprečju na valuto plačevalo zgolj 21,8 odstotka družb. Družbe na Poljskem, v Španiji in na Portugalskem imajo leta 2011 v povprečju največji delež družb z velikimi zamudami plačil.

V Sloveniji, na Poljskem, v Franciji in Avstriji je v povprečju svoje obveznosti leta 2011 v roku poravnavalo od 33,3 do 36,2 odstotka družb. V Sloveniji je leta 2011 7,9 odstotka družb poravnavalo svoje obveznosti s 30- do 90-dnevno zamudo in 11,4 odstotka družb je z enako zamudo leta 2011 plačevalo na Portugalskem. Z omenjeno zamudo je leta 2011 v Evropi svoje obveznosti poravnalo v povprečju šest odstotkov družb. V Sloveniji je zdaj povprečna zamuda pri plačevanju 24 dni, pri čemur so upoštevani plačani računi. Za neplačane namreč ne vemo, kakšna bo zamuda, ko/če bodo plačani.

Bisnode: Bisnode ima v svoji bazi več kot dva milijona resnično plačanih računov na leto za približno 60.000 gospodarskih subjektov na leto. Zadnja leta (od 2009 naprej) je povprečen rok plačila na izdanem računu približno en mesec (leta 2011 29 dni, leta 2010 pa 32 dni), povprečna zamuda plačila do osem dni, povprečen znesek računa pa približno 1500 evrov. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da so se plačilne navade zadnje čase poslabšale, pa iz podatkov razberemo, da se od leta 2009 rahlo izboljšujejo. Vzrokov za tovrsten rezultat je lahko več, če naštejemo le nekaj. S slabimi plačniki podjetja običajno nočejo nadaljevati poslovanja, potemtakem se slabi plačniki ne pojavljajo več v bazi plačanih računov. Slabi plačniki večinoma preidejo v težave z blokadami računov in potencialno v stečaj ali prisilno poravnavo (pozneje lahko sledi tudi izbris subjekta) in s tem prenehajo svojo poslovno aktivnost na trgu. Delež plačanih računov (gledano zneskovno) z zamudo več kot 60 dni se je s 5,65 odstotka leta 2009 spustil na 3,6 odstotka, leta 2011 (zdaj, leta 2012, na 3,4 odstotka), kar je lahko posledica večje previdnosti podjetji pri sklepanju novih poslovnih sodelovanj in ostrejšimi kriteriji (zavarovanja ...). Za boljše poslovno odločanje pa sta potrebni preglednost trga in dostopnost informacij, ki imajo ključen pomen pri tovrstnih odločitvah.

Kako ocenjujete možnosti za poslovanje bonitetnih hiš v Sloveniji, tudi glede na to, da vse sodelujete s tujimi bonitetnimi hišami?

Creditreform: Prav zaradi sodelovanja z našimi podružnicami in mednarodne povezanosti ocenjujemo možnosti za naše poslovanje kot dobre in perspektivne. Na mednarodni ravni se še naprej širimo in smo danes prisotni že po vsem svetu. Glede na dejstvo, da je Slovenija izvozno orientirana država, menimo, da lahko slovenska podjetja z našimi bonitetnimi poročili podpiramo in pripomoremo k njihovemu uspešnemu delovanju.

Bonitetna hiša I: Možnosti za poslovanje bonitetnih hiš so v Sloveniji dobre, podatki, ki so komercialno in javno na voljo, omogočajo kakovostno ocenjevanje bonitete slovenskih družb. V marsikateri državi so glede tega kolegi analitiki pošteno v škripcih.

Bisnode: Možnosti so, vendar tako kot v drugih dejavnostih je tudi tu treba biti prilagodljiv. Podobne storitve in informacije so v tujini precej dražje kot pri nas, zato je treba imeti rešitve prilagojene lokalnim trgom. Kot za vsako panogo, ne le za našo, je pomembno biti nenehno v stiku s svojimi strankami in razvijati lastne rešitve (blagovne znamke) zelo hitro.