Aleš Stergar, gospodarstvo
Elektronsko cestninjenje tovornega prometa bo prišlo na vrsto, ko bo sprejeta enotna evropska politika, je na poslušanju v državnozborskem odboru za infrastrukturo in prostor povedal (takrat še) kandidat za ministra Zvonko Černač. Povsem enako stališče je v večjem delu svojega mandata zagovarjal dosedanji prometni minister Patrick Vlačič.
Prvotni evropski terminski načrt je elektronsko cestninjenje za tovorni promet predvideval že leta 2008. Prejšnja Janševa vlada se je z elektronskim cestninjenjem aktivno ukvarjala in pripravila dva akcijska načrta. V prvem tehnologija cestninjenja ni bila opredeljena, v drugem pa je padla odločitev za satelitsko cestninjenje. Na pomlad 2008 je bil po saltu za osebna vozila hitropotezno uveljavljen vinjetni sistem, Pahorjeva vlada pa je sprejela nov akcijski načrt in vprašanje tehnologije prepustila ponudnikom.
V evropski zakonodaji je formalni rok za uveljavitev evropskega elektronskega sistema EETS za tovorna vozila oktober 2012. Vendar se pri uvajanju sistema EETS tudi v drugih članicah EU pojavljajo tehnične, organizacijske in standardizacijske težave, zato je povsem nejasno, kdaj in v kakšnem obsegu bo sistem vzpostavljen. V okviru zakonodaje EU so sicer opredeljeni tudi okvirni načrti za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja za osebna vozila, vendar takšnega cestninjenja na ravni celotne države ni vzpostavila še nobena država, čeprav je že bilo nekaj poskusov. Več uspeha so imeli v posameznih urbanih okoljih.
Dars je 8. avgusta lani objavil javno naročilo za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na omrežju avtocest in hitrih cest, večkrat prestavljeni rok za oddajo ponudb pa je zaradi številnih pripomb in revizijskega postopka zdaj 1. marec 2012. Na razpis se ni prijavil slovenski konzorcij, ki je že leta 2005 predstavil delujoč in testiran prototip elektronskega cestninskega sistema, ki je bil rezultat sodelovanja slovenskih podjetij in dveh univerz.
Slovenski sistem
v praksi na tujih cestah
Zdaj je v testni fazi že četrta generacija rešitev elektronskega cestninjenja, ki vsebujejo vse najnovejše visokotehnološke rešitve in storitve. Vgrajene rešitve so zaščitene z več patenti, saj so plod lastnih, slovenskih znanj, raziskav in razvoja, pojasnjuje prof. dr. Janez Bešter z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je članica omenjenega konzorcija.
Glede na dogajanja na področju cestninjenja v Sloveniji bi lahko dobili vtis, da smo obsojeni le na uvoz in nakup nekega tujega sistema. Profesor Bešter meni, da je tako usmerjen tudi Darsov razpis, zato konzorcij na njem ne more sodelovati. »Če bi bilo slovensko okolje nekoliko bolj naklonjeno uporabi lastnih raziskovalnih in razvojnih rezultatov, bi bili lahko danes na tem področju vodilni v EU, tako pa izgubljamo sedemletno prednost pred konkurenco.«
Relativna majhnost Sloveniji hkrati olajšuje vpeljavo elektronskega cestninskega sistema in pridobivanje izkušenj, ki bi lahko koristile vsem drugim državam EU, seveda pa tudi nam, če bi te izkušnje temeljile na uporabi slovenskega sistema. Janez Bešter trdi, da v Sloveniji tehnološko nismo zaspali, in je prepričan, da bi bili domači strokovnjaki v vsakem trenutku sposobni obstoječi pilotni sistem nadgraditi, razširiti, posodobiti in predati v uporabo. Avtorji si bodo še naprej prizadevali, da bi njihov sistem zaživel v praksi, verjetno v tujini. Bo pa njihova naloga zagotovo mnogo lažja z referenco v Sloveniji, kar velja tudi za druge podobne rezultate v raziskavah in razvoju.