Tiskane izdaje
V Beogradu je bila 26. junija konferenca Podpora srbski avtomobilski dobaviteljski industriji v okviru programa OZN za industrijski razvoj (UNIDO). Njena pokroviteljica je bila slovenska vlada, zato je na njej v vidni vlogi sodeloval tudi Slovenski avtomobilski grozd (ACS). Ta si že dve leti prizadeva v Srbiji vzpostaviti mrežo dobaviteljev in podpornih institucij za potrebe slovenskega avtomobilskega grozda.
Druga faza projekta UNIDO je nadaljevanje prve, osredotočene na krepitev domače proizvodnje sestavnih delov v avtomobilski industriji, razvoj dostopa do globalnih trgov in širitev partnerstva z drugimi avtomobilskimi grozdi. Prav zadnje je s pomočjo ACS prineslo dobre rezultate.
Slovenski dobavitelji, ki imajo izkušnje in znanje ter dobro razvite prakse v okviru EU, so v okviru projekta pokazali, da zmorejo odigrati pomembno vlogo pri prenosu dobrih praks na partnerje v Srbiji in pri tem navezati trajne poslovne povezave.
Izmed članov ACS ima na srbskem trgu svoje proizvodne lokacije 15 podjetij. Ta v Srbiji zaposlujejo skupaj sedem tisoč ljudi. Prav na njihovo pobudo se je Slovenski avtomobilski grozd vključil v drugo fazo projekta UNIDO. V okviru tega so izvedli osem projektov vitke proizvodnje in sodelovali pri nadgraditvi virov in delovanja srbskega avtomobilskega grozda z zagotavljanjem ter izvedbo dodatnega usposabljanja in izobraževanja.
Delovanje slovenskega grozda se je nanašalo predvsem na kakovost, poslovno odličnost in usposabljanje na področju trajnostnih tehnologij, kot sta učinkovito upravljanje energije in zmanjševanje izpustov v okolje. Delovanje ACS v drugi fazi projekta UNIDO je pokrivalo srbska podjetja, ki so iskala partnerje. Slovenski grozd jih je poskušal povezati s slovenskimi podjetji, predvsem tistimi, ki so iskala partnerje na srbski strani.
Partnerstvo s podjetji v Srbiji kot pot do Fiata
Gre za prizadevanja za večjo stopnjo lokalizacije dobaviteljske verige za potrebe projekta Fiat Automobili Srbija, ki se je zagnal prav tem času. Slovenski dobavitelji, ki so z izkušnjami in znanjem ter dobro razvitimi praksami v okviru EU doslej odigrali pomembno vlogo pri prenosu dobrih praks na partnerje v Srbiji, bi zato lahko z delovanjem v Srbiji navezali trajne poslovne povezave z dobaviteljsko verigo Fiata. Toliko bolj, ker italijanska družba spada med tiste, s katero slovenska avtomobilska dobaviteljska mreža doslej ni sodelovala v tolikšnem obsegu in na takšni ravni kot z drugimi.
Tako rekoč ni slovenskega podjetja, ki bi bilo za Fiat v vlogi dobavitelja TIR1. Tudi dobavitelji reda TIR2 so prej izjema kot pravilo. Zato je namen Fiata, da prek Fiata Automobilov Srbija vzpostavi mrežo dobaviteljev sestavnih delov v JV Evropi, toliko večja priložnost za pridobivanje novih poslov.
Fiat je s svojim osredotočanjem na lastno podjetje Magneti Marelli, ta je predvsem v vlogi sistemskega in razvojnega dobavitelja za potrebe matične družbe, za zunanje dobavitelje sorazmerno zaprt industrijsko-poslovni sistem. Tako sta delovanje uspešnih srbskih družb v slovenski lasti in podpora Slovenije srbski avtomobilski dobaviteljski verigi toliko bolj pomembna. Projekt Fiat Automobili Srbija je težek približno milijardo evrov. Od tega je Fiatov delež 70-odstoten, 30 odstotkov odpade na državo Srbijo.
»Prostora« je za 300 milijonov evrov poslov na leto
»Od prvotne napovedi 250.000 izdelanih avtomobilov na leto so pozneje pri Fiatu Automobilih Srbija omilili napoved letnega obsega izdelave na 180.000 do 200.000 vozil. To je primerljivo z obsegom izdelave v Revozu. Če tako naprej primerjamo podatke in vzamemo za merilo oceno, da bo verjetno tudi v Kragujevcu dosežen približno enak delež lokalne integracije kot v Novem mestu, bi lahko dejali, da predstavlja tovarna Fiat Automobili Srbija potencial letnih dobav skupini Fiat v vrednosti 300 milijonov evrov,« je možnosti, ki se na novo odpirajo v Srbiji za slovenske avtomobilske dobavitelje in družbe v njihovi lasti v JV Evropi, ocenil Dušan Bušen, direktor ACS.
Fiat je srbski projekt zagnal pred tremi leti. Vanj je hotel ACS vključiti čim več družb iz slovenskega grozda in tudi tistih, ki niso povezane vanj. Predvsem so bila pri tem v prednosti podjetja z proizvodnimi zmogljivostmi v JV Evropi, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški ter Makedoniji. V nadaljnje postopke izbire so Italijani vključili 30 podjetij. Kako uspešna so bila pri tem slovenska podjetja, priča dejstvo, da jih je bilo 24 pretežno v slovenski lasti.
»Žal se je vodstvo Fiata pozneje odločilo spremeniti prvotni poslovni model svoje tovarne v Srbiji. Tako je namesto tega, da v Kragujevac preseli celotno proizvodnjo obstoječega avtomobila, v Srbiji zagnalo izdelavo povsem novega premijskega avtomobila. Zato v proces niso uvajali nobenega tujega partnerja. Pri razvoju, pripravi in zagonu izdelave fiata 500L tako ni sodeloval noben dobavitelj iz JV Evrope, saj so za nov avtomobil ohranili preverjene dobavitelje, s katerimi dolgoročno sodelujejo,« je razloge za neuresničitev obetajočih načrtov doslej navedel Bušen.
»Priložnosti vidimo v naslednjih fazah projekta, kjer bo dodatna lokalizacija in kjer bodo že prej identificirana podjetja v vlogi potencialnih dobaviteljev, po zagotovilih predstavnikov Fiata ne samo v Srbiji, marveč tudi v Torinu, imela ustrezen položaj in bodo naslovljena z ustreznim povpraševanjem. V primeru konkurenčne ponudbe bodo nato brez ovir vključena v projekte, kar naj bi se zgodilo v dveh do treh letih.«
Še ena priložnost za naše avtomobiliste je Rusija
Delovanje ACS v Srbiji je skladno s strategijo razvoja grozda do leta 2016, s katero se želi Slovenski avtomobilski grozd uveljaviti kot prepoznavna in iskana mreža dobaviteljev v globalnem merilu. Zato sta trenutno še zelo pomembna delovanje in prisotnost slovenskih dobaviteljev ter ACS na hitrorastočih avtomobilskih trgih, na katerih so postavljeni strateški cilji kljub resnim kriznim globalnim razmeram realno dosegljivi.
To še posebno velja za Rusijo, ki ima trenutno prednost pri internacionalizaciji slovenskega avtomobilskega grozda. Vsebina projekta v Rusiji je podobna z vsebinami srbskega, vendar so cilji precej različni. Če se v Srbiji išče oziroma zagotavlja podpora slovenskim dobaviteljem, ki so že na tistem trgu, gre v Rusiji predvsem za vstop na nov, hitrorastoč trg z velikim potencialom rasti.
V Rusiji so bila doslej ustavljena tri mešana avtomobilska dobaviteljska podjetja, ki so lani ustvarila za 40 milijonov evrov prometa. Rast obsega poslovanja potrjuje podatek, da je v Rusiji pred dvema letoma delovalo le 11 podjetij iz slovenskega avtomobilskega grozda, danes že 22. V tem času se je njihov letni promet povečal z 20 milijonov evrov na 70 milijonov evrov na letni ravni.
»Z delovanjem v Rusiji upoštevamo dva cilja. Prvi je zagotavljanje dolgoročne prisotnost slovenske avtomobilske industrije na hitrorastočem in zato vse bolj pomembnem ruskem avtomobilskem trgu. Drugi cilj je ponujanje podpore slovenskim dobaviteljem pri vključevanju v ruske dobaviteljske verige. Pri tem smo najprej pomagali velikim, sistemskim dobaviteljem, zdaj pa še srednjim in malim podjetjem ter dobaviteljem nižjih ravni,« razlaga Bušen posebnosti delovanja ACS v Rusiji.
Če je bil v Srbiji uspešno izpeljan širši mednarodni projekt in so se pri tem iskale rešitve za zagotavljanje večje učinkovitosti poslovnega okolja, v katerem delujejo podjetja v slovenski lasti in poskušajo vstopiti v dobaviteljsko verigo industrijsko-poslovnega sistema, ki je bil doslej zanje relativno zaprt, je ruska zgodba drugačna predvsem zaradi neprimerljive razsežnosti in potenciala.
ACS namreč v Rusiji sodeluje s sistemi, kot sta Vaz in skupina Volkswagen, ki vzpostavlja proizvodnjo Škode. Vzpostavil je tudi sodelovanje z Dailmerovim Mercedes-Benzom, skupino PSA, ki načrtuje zagon proizvodnje avtomobilov skupaj z Mitsubishijem in tudi s Fiatom. Vse razvite avtomobilske družbe se namreč v Rusiji srečujejo z enakimi težavami, med katerimi je sorazmerno nerazvita avtomobilska dobaviteljska veriga precej zahteven izziv. In prav v tem je skrita največja priložnost Slovenskega avtomobilskega grozda in podjetij, združenih v njem.
