Grožnja »izgubljene generacije« tudi pri nas vse večja

Tudi Slovenija ima sorazmerno visoko stopnjo mladih brezposelnih. Ta je precej pod evropskim povprečjem, ki ga dvigujejo predvsem porazne statistike Španije (in nekaterih drugih sredozemskih držav), kjer je brezposelnost mlajših od 25 let letos že presegla 50 odstotkov. Tudi v Sloveniji je ta delež skoraj dvakrat večji kot v državah, s katerimi bi se radi primerjali po razvitosti.

Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je kompleksen problem, kjer se prepletajo vprašanja primerne izobraževalne politike in strukturnih ter konjunkturnih razmer na trgu dela, kamor mladi vse težje pridejo, še težje pa tam ostanejo. Strokovnjaki tako že dalj časa opozarjajo na dualizem na trgu dela, ki nastaja med starejšimi, sorazmerno precej varno zaposlenimi za nedoločen čas, in mladimi, ki jim ostajajo negotove oblike dela: za določen čas, honorarno ali po podjemnih pogodbah.

Strah pred strukturno brezposelnostjo, ki je ne bo odpravil nov pozitivni ekonomski cikel, vse bolj stopa v ospredje evropske politike, saj se bo stara celina, skupaj s Slovenijo, ob vsej drugi sanaciji razrite ekonomske krajine morala – morebiti še najbolj boleče – spopasti prav z njo. Sicer ji grozi »izgubljena generacija«, socialni nemiri in nadaljevanje trenda, ki se – še posebno med višje izobraženi – širi tudi po Evropu: ekonomske emigracije na druge celine.

Z marginalizacijo mladih lahko ogrozimo EU

»Razmere so resne, če mlade pustimo ob strani, bomo ogrozili prihodnost Evropske unije. Brezposelnost med mladimi prinaša družbi velike socialne in ekonomske pomanjkljivosti in omejuje možnosti za rast,« je na razmere posebej za Delo opozoril Staffan Nilsson, predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je posvetovalno telo EU. Odbor nacionalnim vladam svetuje, naj nikakor ne znižujejo proračunskih izdatkov za izobraževanje, nasprotno; te je treba izdatno povečati.

»Tveganje, da mlajši ne najdejo službe, je precej večje pri tistih s šibkimi poklicnimi kvalifikacijami in brez izkušenj, zato je treba nujno uravnotežiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela, in določiti, katera znanja in poklici bodo potrebni v prihodnosti,« pravi Nillson. Odbor pri tem posebej poudarja pomen vseživljenjskega učenja pa tudi neformalne izobrazbe, ki jo morajo priznati tudi klasični izobraževalni sistemi. V to smer, recimo, razmišlja tudi najverjetnejši minister za gospodarstvo Radovan Žerjav: »Potrebujemo sistem obveznega pripravništva, ki smo ga že poznali. Mladi kandidat za službo mora imeti neposredno priložnost, da se predstavi delodajalcu in pridobi tudi delovne izkušnje. V interesu vsakega resnega delodajalca pa je, da kljub varčevanju zaposli kakovosten kader.«

Slovenija med Sredozemljem in severom

Janez Malačič, redni profesor ekonomike trga dela in demografije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pravi, da težave naših mladih pri prehodu iz šolanja v zaposlitev niso samo ekonomske narave, ampak so tudi posledica širših družbenih razmer, skupaj s političnim vplivom in močjo tega dela prebivalstva, do sedanje krize ali nekako do leta 2008 pa so bile mnoge težave skrite in pritajene.

Kriza je Slovenijo predvsem zaradi slabih politik in problemov nedokončane tranzicije prizadela veliko bolj kot druge članice EU. Malačič meni, da je položaj mladih v Sloveniji nekje med stanjem v južnoevropskih državah in tistimi na zahodu in severu Evrope. Imamo značilnosti iz ene in druge skupine držav. »Po odvisnosti od staršev, težavnem osamosvajanju, dolgotrajno in precej neučinkovito pa tudi strukturno vprašljivem študiju smo bolj podobni južni Evropi; po relativno manjši brezposelnosti, obsežnemu vpisu in spoznanju, da je študij kljub vsem problemom še zmeraj najboljša rešitev in tudi investicija, pa smo bliže drugi skupini evropskih držav.«

Pri tem opozarja, da je pri brezposelnosti mladih in še posebno pri stopnji brezposelnosti treba upoštevati, da ta ne prizadene tako zelo veliko mladih, kot bi se zdelo na podlagi visoke stopnje, saj je aktivnih v imenovalcu stopnje relativno malo, ker so mladi v šolah in s tem v statističnem smislu neaktivni. Kot pot iz težav vidi kompromisno in dolgoročno vzdržno medgeneracijsko pogodbo, ki jo v Sloveniji in EU nujno potrebujemo. »Številne reforme so nujno potrebne in skoraj vse so pomembne tudi za probleme mladih. Za njih je najpomembnejša tista, povezana s trgom dela, saj je ta trg odločilen za to, da veliko bolj izobraženi mladi kot v preteklosti začnejo dosegati donos od svoje investicije. Če ostanejo brez dela, tega donosa ne bo.«

Mladi v Sloveniji se morajo usmeriti tudi na širši trg dela v EU. Delovne izkušnje v tujini so lahko vsestransko koristne tudi po vrnitvi domov.

Za zdaj smo boljši 
od povprečja EU

Damjana Košir, generalna direktorica direktorata za trg dela, pravi, da se položaj mladih pri nas v primerjavi z drugimi skupinami brezposelnih ne poslabšuje. V primerjavi z EU pa je Slovenija tako glede splošne stopnje brezposelnosti (v Sloveniji je konec decembra 2011 znašala 8,2 odstotka, v EU 9,9) kot glede brezposelnosti mladih (Slovenija – 15,2 odstotka, EU – 22,1 odstotka) v ugodnejšem položaju.

»Z brezposelnostjo se torej spopadamo uspešno, še posebno če vemo, da je naša gospodarska rast precej šibkejša kot v večini evropskih držav,« meni Koširjeva. Da bo tako tudi ostalo, bo treba za ukrepe aktivne politike zaposlovanja tudi v prihodnje zagotoviti dovolj denarja, predvsem iz Evropskega socialnega sklada.