Tiskane izdaje
Od popolne elektronizacije zemljiške knjige, ki jo je predpisala novela zakona o zemljiški knjigi, so predvsem tisti, ki to javno knjigo uporabljajo vsakodnevno pri svojem delu, veliko pričakovali. Olajšala naj bi jim delo, skrajšala postopke, pocenila oziroma uvedla brezplačne izpise zemljiškoknjižnega stanja vsem državljanom.
A izkušnje prvih mesecev kažejo, da sistem ne deluje tako, kot so uporabniki pričakovali. Vprašanje je, ali so težave, o katerih govorijo tisti uporabniki, ki jih stanje tako muči, da so si pripravljeni vzeti čas in mogoče tudi za ceno negativnih posledic povedati, s čim se srečujejo, res posamične in so posledica novosti. »Tako kot pri vseh spremembah kompleksnih sistemov je razumljivo, da prilagajanje uporabnikov terja svoj čas,« namreč pravijo na vrhovnem sodišču – zemljiška knjiga deluje pod njegovim okriljem.
A tisti, ki imajo oziroma bodo imeli v tem času težave in škodo zaradi napak in lukenj, ki so nastale z novo ureditvijo – ali pa so bile že prej in so zdaj le še z večjo močjo izbruhnile na plan – s takšnim odgovorom verjetno ne bodo najbolj zadovoljni. Primeri, ko so posamezniki, ki so želeli najeti posojilo in ga zavarovati s hipoteko na nepremičnini, na banki ugotovili, da je na njej vpisana hipoteka, ki z njimi nima nikakršne povezave, niso redki.
Objavljamo zgodbi dveh posameznikov, ki sta se znašla v nezavidljivem položaju.
Že odobrenega kredita podjetniku ne izplačajo
Podjetnik se je z banko pred 1. majem, ko smo v Sloveniji začeli uporabljati novi sistem e-ZK, dogovoril za posojilo, ki ga je želel zavarovati s hipoteko na nepremičnini, ki je bila, kot navaja, prosta bremen. Zastaviti je želel svoj del v objektu z več lastniki. »Po prvem maju, ko je banka hotela nakazati znesek in po pogodbi tudi vpisati hipoteko na nepremičnino, se je izkazalo, da je nepremičnina obremenjena – seveda kot posledica nenadnega napačnega vpisa v ZK. Tako že odobrenega kredita ne moremo črpati,« je opisal položaj podjetnik.
Po štirih mesecih zadeva, ki jo je vložil notar, čaka na reševanje, med tem pa podjetniku nastaja gospodarska škoda. Na novo je zaposlil ljudi, ki jih ne more poslati na dodatno izobraževanje, ne more izvesti načrtovane širitve podjetja itn. Na pritožbo so mu z vrhovnega sodišča odgovorili, da se zadeve rešujejo po vrstnem redu vložitve – kot je pojasnil bralec, je bila ob koncu aprila na nepremičnini vpisana hipoteka, ki je zdaj izbrisana. Zapisali so še, da je enako kot v stari aplikaciji tudi po novem iz besedila na izpisu razvidno, na delež katerega izmed solastnikov se vknjižba prepovedi odtujitve nanaša. V izpisu je sicer pod lastnikovim imenom navedena vrsta omejitev v povezavi z nepremičnino, enake podatke pa zasledimo tudi pri drugih lastnikih nepremičnin v objektu. Ali torej to pomeni, da zaradi tega, ker so na banki morda napačno ali nepopolno prebrali podatke, lastnik ne more črpati odobrenega posojila, zaradi česar trpi njegovo podjetje?
Snop izpiskov za drag denar
Drugo, še veliko bolj neverjetno in zapleteno zgodbo opisuje solastnik stanovanja, ki kljub posojilni sposobnosti ne more s kreditom kupiti druge polovice nepremičnine, v kateri živi. Ko je pred osmimi leti kupoval stanovanje, je (enako kot drugi kupci) vplačal aro, še preden je bil objekt zgrajen. Investitor je v zameno vsem kupcem, ki se niso mogli vpisati kot lastniki v ZK, ponudil solastništvo na parcelah v okolici, katerih lastnik je bil, nanje pa je vpisal tudi hipoteko. Etažna lastnina še vedno ni vzpostavljena, postopki v zvezi s tem trajajo že pet let.
Ko se je torej solastnik stanovanja zanimal pri bankah, ali bi mu na opisano stanje odobrili posojilo v višini 74.000 evrov, so ga na desetih zavrnili. »Glede na opisan položaj glede črpanja kredita opozarjamo, da bomo nakazilo izvršili šele po vidnem vpisu hipoteke v ZK,« je bil odgovor ene izmed bank, ki pa je prosilca kasneje obvestila, da je kreditni odbor njegovo prošnjo za odobritev posojila zavrnil.
Ena izmed bank mu je bila posojilo pripravljena odobriti, njen pogoj pa je bil overjeno zemljiškoknjižno stanje. Na zemljiški knjigi je torej zaprosil za izpis 67 parcel, na katerih ima solastniški delež. Prejel pa je sicer prijazen, a nič kaj vzpodbuden odgovor, da je »zemljiškoknjižno stanje za to območje obsežno in dvomim, da boste zadovoljni, če vam zemljiška knjiga sama pripravi izpisek, saj če ga naročite na sodišču, pomeni, da se izda proti plačilu. Mogoče bi bilo dobro, da si identifikacijske številke ogledate na portalu e-ZK, saj vam ta omogoča brezplačen vpogled v stanje vsake nepremičnine posebej. Če se odločite za izpisek prek sodišča, morate oddati pisno vlogo, za katere nepremičnine potrebujete izpiske. Bo jih pa zelo veliko in končni znesek za plačilo tudi.«
Na koncu se je izkazalo, da bi zaradi velikega števila solastnikov vsak izmed 67 izpiskov obsegal 186 strani. En list pa stane 3,28 evra, je še izvedel na sodišču. V petek smo na vrhovnem sodišču poskusili izvedeti, ali drži naš izračun, da bi morala stranka za izpiske torej plačati 41.000 evrov. Odgovora nam do zaključka redakcije niso uspeli pripraviti, a so nam obljubili, da nam podatek sporočijo v prihodnjih dneh.
Kako v takšnem primeru iz slepe ulice? Stanovanja, katerega lastnik je, ne more zastaviti, ker (ne po njegovi krivdi) ni vpisano v ZK. Banke zaradi zapletenega položaja ne odobrijo posojila ali pa zahtevajo uradne izpiske, za katere bi bilo najverjetneje (vsaj po ceniku) treba odšteti več kot polovico vrednosti posojila. Toliko o eni največjih prednosti e-zemljiške knjige, torej brezplačnih izpiskih. Kaj pomagajo v takšnem primeru, če pa stranka potrebuje uradnega? Koliko bi že plačal zanj pred 1. majem?
