Nejc Gole, gospodarstvo
Še leta 2009 je bila glavna skrb obvladovanje stroškov, zdaj pa se je pozornost preselila k izboru in razvoju menedžerskih talentov, inovacijam in širitvijo na nove trge, kažejo mednarodne raziskave. V nekaterih slovenskih podjetjih pa zaradi krize večjo skrb kot razvoju in iskanju novih trgov namenjajo golemu preživetju.
Tako je denimo v gradbenem podjetju iz Slovenske Bistrice Granitu. Direktor Peter Kosi pravi, da je prva prioriteta zagotavljanje likvidnosti, na drugem mestu pa obvladovanje stroškov. »Pred krizo so bili sicer stroški pomembnejši od likvidnosti, ker je bila ta dobra in o njej ni bilo treba veliko razmišljati. Likvidnost zagotavljamo z natančnim prerazporejanjem virov znotraj podjetja, z večkratnimi sestanki in urgencami, da pridemo do denarja in ga razporejamo za posle naprej. Poleg tega zagotavljamo likvidnost tudi s projektnim plačevanjem; ko dobimo denar od projekta, plačamo podizvajalce in dobavitelje,« pojasnjuje Kosi.
Stroški še vedno
med najpomembnejšimi prioritetami
Prednostne naloge so se skozi krizo spreminjale tudi v Gorenju Orodjarni, pravi njen direktor Blaž Nardin. Pred krizo je bila prednostna naloga strateški razvoj, kakšne produkte bodo kupovali kupci, razvoj in naložbe. Zaradi krize pa so v Gorenje orodjarni leta 2009 občutili veliko pomanjkanje naročil. »Takrat smo se predvsem borili za naročila in iskali možnosti za preživetje,« se spominja Nardin. Po njegovih besedah danes naročila niso več glavna težava, glavna skrb pa so ostali stroški. »Nanje vedno pazimo. Leta 2009 je bila glavna težava strošek dela, ker ni bilo denarja za plače, zdaj pa nas bolj tepejo stroški materiala in storitev,« pravi naš sogovornik in dodaja: »Na boljše čase morajo počakati tudi razvojni projekti. Vodimo le razvojne projekte, ki jih sofinancira država ali EU.«
Kriza, predvsem v avtomobilski industriji, je v težke čase pahnila tudi Iskro Avtoelektriko. Ta se je medtem že dodobra postavila na noge, predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Edvin Sever pa poudarja, da je obvladovanje stroškov še vedno zelo visoko na prednostni lestvici. Kljub temu je najpomembnejši izziv razvoj inovativnih izdelkov. »Večji poudarek dajemo funkcijskim menedžerjem, ne več produktnim. Temu konceptu je sledila reorganizacija med krizo. Redno strateško načrtujemo. Zaradi posledic krize je bil strateški načrt revidiran. Poslovne načrte pa uspešno uresničujemo, saj smo že lani poslovali z dobičkom, letos pa bomo načrte verjetno celo presegli,« še pravi Sever.
Motivirani zaposleni
ključni za uspeh
Najdobičkonosnejša slovenska družba Krka posluje na več kot 70 trgih sveta, tako da Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, pravi, da so razmere vedno vsaj na nekem trgu kritične. »Zavedamo se, da je tako v kriznih kot v nekriznih časih za dolgoročni obstoj podjetja, najpomembneje razvijati nove izdelke, ki so plod lastnega razvojno-raziskovalnega dela, in jih seveda tudi prodati,« pravi Colarič. Veliko vlagajo v zaposlene, v njihov strokovni in osebnostni razvoj, ker so usposobljeni in motivirani posamezniki ključni za vsake raziskave in razvoj, marketing in prodajo ter oskrbovalno verigo. Naš sogovornik opozarja, da veliko pozornosti posvečajo tudi obvladovanju stroškov, a stroškov, ki dolgoročno pomenijo naložbo v znanje, ne omejujejo.
Tudi v Hidrii v krizi »niti za trenutek niso ogrozili dolgoročnih strateških usmeritev s ciljem zagotoviti inovativne prebojne rešitve na področju zelene mobilnosti in trajnostnega ugodja bivanja v stavbah«, čeprav so bili na začetku krize stroški največja težava, pove Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Pri tem poudarja pomembnost kakovosti vodenja in visoke motiviranosti zaposlenih: »Prav zato smo v preteklosti, med gospodarsko krizo, danes in bomo v tudi v prihodnje največ pozornosti posvetili prav gradnji celovitih kompetenc vseh zaposlenih in na tem temelječi ustvarjalnosti in inovativnosti,« še dodaja Seljak.