Tiskane izdaje
Prebivalci Slovenije smo leta 2010 pridelali povprečno 422 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, povprečni prebivalec EU pa jih je leta 2009 pridelal povprečno 512 kilogramov. Medtem ko je bilo v Sloveniji 64 odstotkov teh odpadkov odloženih na komunalna odlagališča, jih je v EU na takšnih odlagališčih pristalo 37 odstotkov.
Kar 80 odstotkov komunalnih odpadkov pri nas nastaja v gospodinjstvih. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2010 od vseh odpadkov, ki so nastali v gospodinjstvih in jih je bilo skupaj 700.000 ton, največ mešanih, namreč kar 67 odstotkov, embalaže je bilo devet odstotkov, biorazgradljivih odpadkov pa šest odstotkov. Količina in sestava odpadkov gospodinjstev je po mnenju državnega statističnega urada posledica potrošniško naravnane družbe, saj se povečujejo izdatki za tiste življenjske potrebščine, ki čez čas postanejo odpadek. Po eni od ameriških študij ima samo en odstotek izdelkov daljšo življenjsko dobo od šestih mesecev, drugi pa v pol leta od nakupa že postanejo odpadek. Vendar pa skrbi ne vzbujajo samo komunalni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dfejavnostih, zlasti v trgovini, gostinstvu in šolstvu, temveč tudi nevarni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.
Leta 2010 so v Sloveniji skupaj predelali 5,9 milijona ton odpadkov skupaj z odpadki iz začasnega skladiščenja. Malo več kot 80 odstotkov odpadkov je bilo recikliranih, skupaj s kompostiranjem, pet odstotkov jih je bilo sežganih za energijsko porabo, 11 odstotkov pa jih je bilo vključenih v druge oblike predelave.
Po sestavi je bilo predlani kar 57 odstotkov ali 3,5 milijona ton odpadkov mineralnih, utrjenih in stabiliziranih, med katerimi so prevladovali zemeljski izkopi, gradbeni odpadki in odpadki, ki nastajajo pri podiranju objektov. Približno 16 odstotkov ali 986 ton odpadkov je primernih za reciklažo, sem pa spadajo odpadni papir, plastika, kovine, les, steklo, tekstil in guma. Okoli 12 odstotkov vseh odpadkov so pridelala gospodinjstva, tako je nastalo malo več kot 700.000 ton odpadkov, kemijski, zdravstveni in biološki odpadki imajo med vsemi odpadki v osemodstotni delež, sedem odstotkov pa je vseh drugih odpadkov.
Skoraj 70 odstotkov vseh odpadkov gospodinjstev so mešani odpadki, devet odstotkov odpadkov gospodinjstev je embalaža, šest odstotkov pa biorazgradljivi odpadki iz vrtov. Delež kosovnih odpadkov gospodinjstev je leta 2010 znašal pet odstotkov, papir in karton ter gradbeni odpadki tri odstotke, dva odstotka odpadkov gospodinjstev je bil les, delež biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov je bil samo enoodstoten. Tako ne preseneča, da so predlani na odlagališča odpadkov odložili 825 tisoč ton odpadkov. Večino so ji odložili na eno od 43 komunalnih odlagališč, od katerih jih je 18 že v fazi zapiranja.
