Maja Cerar, Posel & Denar
»Naša delegacija je bila letos najmanj številna med vsemi sodelujočimi državami. Stroški za sodelovanje na Evroviziji zajemajo plačilo članstva v Evropski radiodifuzni zvezi (European Broadcasting Union), izdatke za ponovno pripravo in obdelavo skladbe, plačilo promocijskih aktivnosti in gradiva, obleko, koreografijo ter potovanje in bivanje celotne delegacije z nastopajočimi na tekmovanju,« pojasnjuje Vanja Vardjan, odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija.
Finančni prerez stroškov za nacionalni izbor, EMO, pa kaže naslednjo sliko; največ je stala scenografija, in sicer kar 26.626 evrov, najem displaya je stal 5.640 evrov, luči 1.800 evrov, honorar za voditelja 1.200, vsaka izmed treh žirantk pa je za svoj prispevek prejela 600 evrov.
Do danes pokrili
50.000 evrov stroškov
Po Vardjanovih besedah RTV črpa sredstva za oba projekta iz namensko odobrenih sredstev programsko-poslovnega načrta, koliko tega denarja krijemo davkoplačevalci, lahko samo ugibamo. To je odvisno predvsem od tega, koliko denarja bo RTV dobila od pokroviteljev, telefonskega glasovanja in prodaje zgoščenk. Vardjan odgovarja, da so do danes uspeli zaslužiti približno 50.000 evrov, podatka o tem, koliko denarja bodo dobili z oglasi, nam ni uspel posredovati.
Nekatere države, ki sodelujejo na pesmi Evrovizije ali so celo gostiteljice festivala, si stroške domačega izbora, sodelovanja na Evroviziji in celo gostovanja festivala povrnejo skoraj v celoti. Tak primer je bila recimo Finska, ki je z denarjem pokroviteljev in prodajo vstopnic pokrila 80 odstotkov izdatkov za organizacijo Evrovizije, preostalo so prispevali davkoplačevalci. Velja omeniti, da so bili Finci s svojimi 12,4 milijona evrov, kolikor so jih potrošili za organizacijo Eurosonga, še zelo skromni. Njihovi nasledniki, Srbi, so znesek podvojili, tradicija dvajsetih milijonov in več se je nadaljevala vse do danes. Kot kaže grafika, so nesporni zmagovalci Rusi, z 29 milijoni evrov. Da je Evrovizija postala tako ogromen strošek, krivijo Dance, ki so prireditev gostili leta 2000. Z 39.000 obiskovalci je festival, ki je do takrat bolj kot ne slovel kot priložnost za promocijo novih satelitnih tehnologij in gostujoče države, spremenila v eno najbolj obiskanih in gledanih prireditev na svetu.
Nekatere države namerno pošiljajo slabe pesmi
Stroški za organizacijo Evrovizije so za marsikatero državo prevelik zalogaj, sploh v neugodnih gospodarskih okoliščinah, ko so tovrstni izdatki na stranskem tiru. Kriza se kaže predvsem v manj aktivnih promocijah predstavnikov, nekatere država pa so celo odpovedale domače izbore. To smo nekaj časa napovedovali tudi Slovenci, vendar smo se kmalu, željni kruha in iger, premislili. Druge države, kot so Črna gora, Andora in Madžarska, so nacionalni izbor odpovedale, zadnja niti ni imela druge izbire, saj ji je organizacijo tekmovanja »prepovedal« kar Mednarodni denarni sklad. Podobna usoda je skoraj doletela tudi Litvo, vendar se ji je na koncu uspelo izviti s pokrovitelji iz zasebnega sektorja.
Kot navaja britanski Guradian, naj bi nekatere države šle celo tako daleč, da so namerno pošiljale pesmi, ki nimajo niti najmanjše možnosti za zmago. Tak primer je bila lani Grčija; po spletnih straneh in forumih Eurosonga so celo krožile prošnje gledalcem, naj »z glasovi ne pripeljejo njihove države do dokončnega bankrota«.
Z nafto do zmage in naprej
Na vprašanje, ali bi si Slovenija lahko privoščila stroškovno in organizacijsko tako zahteven projekt, kot je Evrovizija, nam na RTV niso znali odgovoriti. Letošnja zmaga Azerbajdžana, ki sodi med revnejše države na svetu, je namreč sprožila polemike o tem, ali bodo prenesli finančno breme, ki ga prinaša takšen dogodek. Na občini v glavnem mestu Baku pravijo, da so si zmage že dolgo želeli in bodo pri organizaciji dogodka dali vse od sebe. »Že odkar sodelujemo na pesmi Evrovizije, veliko denarja vlagamo v naše predstavnike in njihovo pesem. Letošnja zmaga ogromno pomeni za promocijo Azerbajdžana in utrjevanje našega geopolitičnega položaja,« odgovarjajo.
Da so za zmago pripravljeni narediti marsikaj, so dokazali lani, ko so, sicer neuspešno, skušali ukaniti glasovalni sistem in s tem onemogočiti glasovanje za njihovo večno tekmico Armenijo, sebi pa omogočiti več točk.
Razprave o tem, ali si Azerbajdžan lahko privošči organizacijo Evrovizije, so odveč, saj gre za državo, ki je izjemno bogata z naftnimi viri. Zaradi rastočih cene nafte jim je v obdobju 2003 in 2011 stopnja revščine s 45 padla na 11 odstotkov. Kot v večini držav, bogatih z nafto, pa je razlika med revnimi in bogatimi ogromna, saj večina prebivalstva živi od socialne podpore, povprečna plača v državi pa znaša 300 evrov mesečno.