Čeprav je ekotehnolog še precej neznan poklic, je zanimanje za študij veliko.

Zadnje čase je vse bolj jasno, da je priložnost Slovenije tudi v zeleni rasti in zelenih delovnih mestih. Ta med drugim prinašajo dodano vrednost izdelkom in storitvam, zmanjšujejo nekatere stroške podjetja, zaposlenim pa omogočajo zdrav karierni in osebnostni razvoj.

Fotovoltaična industrija v Sloveniji že ustvarja nova delovna mesta. V Bisolu pravijo, da je v Sloveniji izjemno težko najti strokovno podkovan kader z izkušnjami na področju fotovoltaike, ker je panoga mlada. Specifične spretnosti se morajo njihovi sodelavci naučiti, ko jih zaposlijo. Sodelujejo pa tudi z različnimi fakultetami, ki imajo za podjetja potencialno zanimiv kader.

Ekološki poklici, ki so danes morda manj prepoznani, bodo v prihodnosti nujni. Kar nekaj podjetij v Sloveniji se »ozelenjuje«, za to pa je treba zaposlene tudi izobraziti. Velenjska Visoka šola za varstvo okolja izobražuje diplomirane ekotehnologe. »Predvidevamo, da bodo opravljali kar najrazličnejše poklice, saj je tudi študijski program določen tako, da bi bili za to usposobljeni. Pričakujemo, da se bodo lahko zaposlili v podjetjih, ki v postopke proizvodnje vgrajujejo tehnologije, sprejemljive do okolja ter za odstranjevanje in predelavo odpadkov, so zavezanci IPPC, uvajajo ali že izpolnjujejo okoljske standarde in jim sledijo, v kmetijskih ali gozdarskih podjetjih, v zavarovanih območjih in svetovalnih podjetjih ter v različnih institucijah ter upravnih in nadzornih službah na državni in lokalni ravni,« razlaga dekanja Natalija Špeh. O povpraševanju po tem poklicu zdaj težko govori, saj so razmere neugodne za kakršnokoli zaposlovanje, poklic ekotehnologa pa je še precej neznan. »Menimo, da bo k njegovi promociji veliko prispevala umestitev poklica v nacionalno poklicno kvalifikacijo. Je pa spodbuden pokazatelj dejstvo, da so vsi naši študenti, čeprav naš predmetnik predvideva zelo obsežno praktično usposabljanje (600 ur), brez težav dobili prakso v različnih podjetjih, organizacijah in ustanovah, kjer so nekateri že navezali stike za sodelovanje po diplomi. Na roko nam gre tudi zakonodaja, ki je na okoljskem področju vse strožja in zahteva zaposlovanje prav takšnih kadrov,« pravi dekanja.

Sicer je zanimanje za ta študij veliko. V prihodnje študijsko leto bodo vpisali peto generacijo študentov in do zdaj je bilo prijav vedno skoraj enkrat več kot razpisanih mest. Študij je zanimiv tudi za izredne študente, ki so že zaposleni na delovnih mestih, kjer jim ta znanja zelo koristijo, dodaja Špehova. Študijski program je zasnovan interdisciplinarno, saj želijo, da študent spozna naravoslovne in družboslovne vidike varovanja okolja ter ohranjanja narave in jih že v času študija poveže s praktičnim oziroma projektnim delom. Z vključevanjem gostujočih predavateljev iz prakse se študenti srečujejo z različnimi uspešnimi okoljskimi tehnološkimi rešitvami.

Najpomembnejši načrt so letos že uresničili, saj so uspešno akreditirali podiplomski magistrski študijski program varstvo okolja in ekotehnologije, kjer bodo lahko njihovi in diplomanti drugih študijski smeri prvostopenjskega študija nadaljevali študij in postali magistri ekotehnologije. Tudi sicer je okoljevarstvo stroka, kjer je treba programe ves čas nadgrajevati in širiti z novimi spoznanji in ugotovitvami. »To počnemo s prenovami učnih načrtov ter s širjenjem ponudbe in izbirnosti učnih modulov z novimi področji. Pri našem delu vidimo veliko možnosti tudi na področju vseživljenjskega učenja, ki mu bomo namenili precej pozornosti. Vsekakor želimo s svojim delovanjem prispevati k razvoju stroke in k izobraževanju sposobnih kadrov, ki bodo upravičili 'zelena' delovna mesta,« pravi Špehova.