Okoljske tehnologije so lahko prihodnost

V prihodnosti bo glavna težnja gospodarstva morala postati učinkovita raba virov vseh vrst, od surovin in vode, tal in čistega zraka do energije, vse drugo bo vodilo v konflikte svetovnih razsežnosti. Svetovna gospodarska rast in rast števila ljudi na Zemlji (po oceni že do devetih milijard leta 2050) pomeni, da je poraba virov zelo hitra in da grozi pomanjkanje. Borut Tavčar

Bolj zaostreno tekmovanje za nekatere vire bo povzročilo pomanjkanje na trgu in rast cen, kar bi prizadelo tudi evropsko gospodarstvo. Zato evropska komisija pritiska na države članice EU, da začnejo razmišljati o programih ukrepov za učinkovitejše ravnanje z viri, od pridobivanja, prevoza, predelave in uporabe do odstranjevanja odpadkov. To pomeni z manj proizvesti večjo vrednost in drugačno potrošništvo.

Da je to mogoče doseči, kaže primer evropske eko industrije. Sektor raste za osem odstotkov na leto in je že leta 2008 dosegel 319 milijard evrov prometa, kar je bilo že 2,5 odstotka evropskega BDP in več, kot so imele prometa jeklarska, avtomobilska industrija in industrija zdravil. Največja rast je zadnje čase združena v učinkoviti rabi virov pri novih tehnologijah, sončnih in vetrnih elektrarnah. Okoljske tehnologije iz Evropske unije imajo trg povsod po svetu in so velika priložnost, saj je svetovni trg ocenjen na 1000 milijard evrov in še raste, do leta 2030 pa naj bi se potrojil. Evropa zaseda tretjino trga in je neto izvoznica, pri čemer je pomembno, da imajo številni proizvajalci koristi vstopa na trg kot prvi.

Med velikimi trgi so Kitajska in druge države v razvoju, predvsem zaradi nižjih stroškov, ki jih prinašajo energetsko in drugače učinkovitejše naprave in postopki. Svetovni trg vsako leto zraste za pet odstotkov, krize pa tega ne ustavljajo, saj gre že za kratkoročne prihranke.

Evropska komisija od letos daje podpore za demonstracijske ekoinovacijske projekte in ad hoc partnerstva, ki bodo uvedla inovativne tehnologije. Sodelujejo lahko vsi sektorji, od ravnanja z odpadki in okoljske obnove zemljišč do pesticidov in prilagajanja na podnebne spremembe. S spodbudami bodo nadaljevali tudi v naslednjem finančnem programu od 2014 do 2020.

Za podlago bo evropska komisija pripravila še strožje standarde in cilje v dogovoru z državami članicami. Na vseh področjih strožje omejitve vplivov na okolje namreč ne prinašajo enakih učinkov. Najbolj verjetna pa so področja gospodarjenja z odpadki, pitna voda, trajnostni gradbeni materiali – kamor spadajo tudi slovenski les in nekateri inovativni vedno znova uporabni materiali, ki jih izdelujejo pri nas, denimo Trimo – in izolacijski materiali za stavbe.

Posebne pozornosti bodo deležna mala in srednja podjetja, zlasti pa prenos inovacij od zamisli do proizvodnje. Podjetja bodo do konca prihodnjega leta lahko dobila podporo sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj, okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, programa Life +, poleg tega pa še strukturnega in kohezijskega sklada. Leta 2014 bodo sredstva za subvencioniranje projektov prišla iz novega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Še več, evropska komisija napoveduje, da bo za mala in srednja podjetja zelo razširila ponudbo storitev, med drugim jim namerava pomagati pri prepoznavanju priložnosti za ekoinovacije in jim odpreti tuje trge. Pri vsem tem si namerava prizadevati za svetovne zelene standarde, svobodno trgovino okoljskih izdelkov in storitev, zaščito naložb in avtorskih pravic ter mednarodno izmenjavo najboljših praks.

Da se bodo podjetja še bolje znašla, bodo uredili spletno informativno platformo – panoramo EU veščin. Na njej bo mogoče videti, katere veščine in znanja v EU manjkajo zdaj in jih bo manj tudi v prihodnosti, poseben poudarek pa bo na zelenih delovnih mestih. Glavna zamisel je, da bi delovno silo oborožili z veščinami in znanjem, ki bo prineslo zagon prehodu v zeleno gospodarstvo. Sodelovanje držav članic bo zelo pomembno, tudi pri izmenjavi informacij o sposobnostih za zelena delovna mesta, o pomanjkljivostih in shemah usposabljanja. Partnerstva bodo vzpostavljena pri pretoku surovin, trajnostnemu kmetijstvu in vodi. Za nekatera slovenska podjetja, denimo Termotehno, ki proizvaja toplotne črpalke, pa bo dobrodošel program preverjanja resnične učinkovitosti okoljskih tehnologij. To bo povečalo tržno konkurenčnost številnih kakovostnih izdelkov, ki morajo zdaj tekmovati z znatno cenejšimi, a bolj neučinkovitimi kitajskimi. Preverjali bodo natanko to – ali na primer tehnologija za čiščenje vode res očisti vodo do stopnje, kot piše na prospektu? Tehnologije, ki bodo ustrezale, bodo dobile pečat, ki ga bodo lahko podjetja tudi objavila.

Na začetku bodo v tem programu, imenovanem bussines 2 bussines, preverjali tehnologije za čiščenje in nadzor vode, materiale, odpadke in vire ter energetske tehnologije.