Prava rešitev sistema razsvetljave lahko prihrani več kot polovico energije

Razsvetljava v industriji obsega levji delež porabljene energije, in sicer med 15 in 20 odstotki. Gre za »veliko črno luknjo«, s katero se še pred nekaj časa ni nihče prav posebej ukvarjal, danes pa je zaradi omogočanja t. i. pametnih prihrankov postala resna postavka v stroškovni optimizaciji poslovanja, poudarja Hine Alex Vrtačnik, generalni direktor podjetja Svetloba, ki je doma in v tujini za svoje inteligentne sisteme razsvetljave prejelo že vrsto priznanj.

Kot pojasnjuje, je mogoče z ustreznim sistemom pri razsvetljavi in njenem vzdrževanju prihraniti med 50 in 80 odstotki energije, kar pomeni do 20 odstotkov vseh izdatkov za elektriko. Prav tako inteligentni sistemi znatno znižujejo temperaturo prostora in tako ustvarjajo dodatne prihranke pri poletnih stroških hlajenja. Slovenija bi se lahko, če bi večino razsvetljave v slovenski industriji zamenjali z novimi rešitvami, odpovedala Termoelektrarni Šoštanj (Teš), je prepričan sogovornik.

Kupci inteligentnih sistemov razsvetljave so po Vrtačnikovih besedah samo leta 2009 prihranili 5,7 gigavatnih ur električne energije, tako pa so za 2.446 ton zmanjšali tudi izpuste ogljikovega dioksida (CO2). »To je enako, kot če bi s cest umaknili 500 avtomobilov ali posadili za 22 nogometnih igrišč gozda,« poudarja in v prizadevanju za trajnostne rešitve še pove, da tovrstna razsvetljava sestoji iz visoko vzdržljivih in temperaturno odpornih materialov, ki jih je mogoče 100-odstotno reciklirati. Obenem ti materiali povečujejo požarno varnost in podaljšujejo življenjsko dobo svetilk.

Ekonomski in okoljski vidik pa nista edina, ki govorita v prid inteligentnim sistemom razsvetljave. »Enako pomembna je tudi kakovost delovnih mest in produktivnosti,« pravi razvijalec modernih industrijskih svetilk. Tako je namreč mogoče močno povečati svetlobno jakost, »nov naravni spekter svetlobe pa zaradi boljše vidnosti izboljša delovne pogoje in zagotavlja zakonsko ustreznost«. Empirični podatki sicer kažejo, da se z dvigom osvetljenosti zmanjšajo napake pri delu do 50 odstotkov, utrujenost delavcev do 85 odstotkov, delovne nezgode pa za do dve tretjini, našteva.

In kako se sploh lotiti takšne prenove v podjetju oz. kakšne so konkretne možne rešitve? Kot razlaga sogovornik, je treba najprej analizirati obstoječe stanje, saj se tako ugotovi, kako potraten je obstoječi sistem razsvetljave, in določi ključne šibke točke. Prav tako se lahko oceni, kakšen bi bil prihranek električne energije in vzdrževanja in v kolikšnem času bi se povrnila naložba v zamenjavo sistema (povprečno se v treh do petih letih).

»Na podlagi rezultatov analize in potreb podjetja pripravimo projektni načrt vpeljave inteligentne razsvetljave, kar pomeni, da izboljšamo svetlobno jakost in kakovost svetlobe, svetilke postavimo tam, kjer so potrebne, in odpravimo problem senčenja,« opisuje. Število potrebnih svetilk se zaradi visokih izkoristkov in svetilnosti bistveno zmanjša, dodaja. Sledi oblikovanje inteligentnega sistema razsvetljave s senzorji in krmilniki, ki upošteva bolj učinkovito izkoriščanje dnevne svetlobe in druge dejavnike, ter vzpostavitev praktične stikalno-krmilne omarice. Cilj je sicer vedno popolna avtomatizacija procesov uporabe svetlobe.

Prenova razsvetljave je hitra, pravi sogovornik. Za zamenjavo denimo v Svetlobi navadno potrebujejo šest do osem dni, saj so inovativni tudi pri namestitvi. Z izboljšavami so čas namestitve skrčili za 70 odstotkov. Cene menjave sistema razsvetljave so po Vrtačnikovih besedah različne in odvisne od uporabnikovih želja.

Na vprašanje, kako ocenjuje razvitost slovenskih podjetij na tem področju, odgovarja, da so v primerjavi s tujimi pri odločitvah, povezanih z netradicionalnim pristopom k zniževanju stroškov, sorazmerno obotavljiva. »Morda moramo biti slovenska podjetja pri tem samo nekoliko bolj ambiciozna in manj nezaupljiva do novosti,« razmišlja.