Prezadolženost – čedalje večji problem Slovencev

Če se zaradi zadolževanja znajdemo v finančnih težavah, je priporočljivo čim prej navezati stik z upniki. Običajno je dogovor, sprejemljiv za obe strani, mogoč, treba pa ga je spoštovati. Možnosti za izhod iz krize je več.

Kadar se dolgovi nakopičijo ter se zaradi tega znajdemo v finančnih težavah in ne moremo poravnavati vseh svojih obveznosti, je priporočljivo, da damo prednost tistim, ki bi lahko ogrozili izgubo osnovnih bivalnih pogojev, poudarja Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). To so na primer računi za plin, vodo in elektriko ter stanovanjske kredite. Pri drugih obveznostih pa je po njegovem mnenju smiselno dati prednost dražjim dolgovom z višjimi obrestnimi merami.

Poti za rešitev: reprogram, refinanciranje, odlog, stečaj

Običajno imamo najmanj stroškov, če posojilo v celoti odplačamo v skladu s prvotnim načrtom, kot smo se ob najemu dogovorili z banko, pravi Samo Lubej, neodvisni finančni svetovalec s Finančnega centra. Možnosti za spremembe dolžniki iščejo, kadar obveznosti ne zmorejo poravnavati v predvidenih rokih ali če se s predčasnim poplačilom dolga želijo izogniti plačilu dela obresti. Krisper poudarja: pri dogovarjanju moramo paziti, da nas rešitev ne vodi v še slabše finančno stanje. Upniki so po njegovi oceni pripravljeni na sporazumno rešitev, če jih dolžnik uspe prepričati, da bo za rešitev težave storil vse, kar je v njegovi moči. Z ustreznim dogovorom lahko dolžnik prepreči pogodbene kazni in dodatne stroške.

Odlog plačevanja obrokov je primerna rešitev, če dolžnik obveznosti ne more poravnavati v omejenem obdobju, denimo, če začasno izgubi dohodke, pojasnjuje Krisper. A ta rešitev je smiselna za krajše obdobje, saj so z njo povezani veliki stroški.

Če dolžnik kljub razmeram lahko plačuje vsaj del mesečnega obroka, je možen ukrep reprogramiranje kredita. Z njim se skupni stroški dolga povečajo, podaljša se tudi doba odplačevanja, a mesečne obveznosti dolžnika so manjše.

O refinanciranju dolga govorimo, kadar dolžnik z najemom novega kredita poravna starega. Takšno odlaganje odplačil dolgov na ZPS odsvetujejo, ker s tem pogosto le še zaostrimo razmere. Smiselno pa je upnika poplačati s predmetom, financiranim na kredit, če se mu lahko odrečemo, kredita pa na drug način ne moremo odplačati. Predvsem zaradi večje preglednosti pa je po njegovem mnenju smotrno tudi združevanje vseh dolgov pri enem upniku, saj je na ta način lažje obvladljiv. Dolžnik pa mora paziti, da pogoji zadolževanja niso slabši od tistih, ki jih je imel v starih pogodbah, še opozarja Krisper.

Osebni stečaj lahko razglasimo, če rešitve pri dogovarjanju z upniki ne moremo doseči. Dolg se lahko odpiše, če nismo zmožni poravnati svojih obveznosti, pri tem pa tudi ni realnih možnosti za poplačilo v prihodnosti, pojasnjuje Lubej. Krisper opozarja, da ima dolžnik pravico predlagati odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja šele po dve- do petletnem preizkusnem obdobju. V tem obdobju se zaveže, da bo odplačal čim večji delež dolga.

Upnikom ne obljubljajmo nemogočega

Izogibanje soočenju z upniki Lubej izpostavlja kot pogosto napako: »Dolžniki si neradi priznajo, da so v finančnih težavah. Poskušajo se rešiti sami, stiskajo, zamujajo s plačili obrokov tako dolgo, da jih upniki začnejo s prisilnimi sredstvi pozivati k plačilu. Takrat je ponavadi že (pre)pozno.« Dolžnik bi stik z upnikom po njegovem mnenju moral navezati takoj, ko zazna, da dolga ne bo mogel vračati skladno z dogovorom.

Pri pogajanjih o urejanju dolgov na ZPS dolžnikom svetujejo osebni pogovor z upniki. Pomembno je, da pred tem zberejo vso potrebno dokumentacijo in podatke in določijo zgornjo mejo, do katere lahko plačujejo obveznosti. Upnikom naj tako ne obljubljajo nemogočega.

Dolžnik naj poudari obojestransko korist dogovora in tudi to, da bo pripravljen na nov dogovor takoj, ko se bo njegovo finančno stanje izboljšalo. Smotrna je tudi zahteva, da se doseženi dogovor zapiše. Če upnik dogovora noče skleniti, je smiselno za pogovor zaprositi osebo z večjimi pristojnostmi. Morebitnih groženj s sodiščem se ni treba bati, dolžnikom namreč sodna pot v nekaterih primerih celo koristi, še poudarjajo na ZPS.

Potrebujemo strategijo za boj proti prezadolženosti

V zadnjih letih je prezadolženost po opažanju Lubeja vse večji problem tudi med Slovenci. Dva temeljna vzroka sta po njegovem mnenju nebrzdano zapravljanje in nepredvideni življenjski dogodki. Ker za izobraževanje na področju osebnih financ ni dovolj poskrbljeno, se bo ta problem po njegovem mnenju v Sloveniji še povečeval.

Po mnenju Boštjana Krisperja je velik problem, ki ga moramo rešiti, pomanjkljivo spremljanje trendov zadolževanja slovenskih potrošnikov. Tako ni mogoče oceniti, kateri so najpogostejši vzroki za prezadolženost, niti načrtovati ustreznih ukrepov. Slovenija po njegovem mnenju potrebuje strategijo za boj proti prezadolženosti.