Urban Červek, Dunaj
Čeprav je prodaja vzhodnoevropske veje Volksbank posledica velikih težav, ki si jih je matična avstrijska bančna skupina nakopala s (pre)ambiciozno zastavljeno politiko osvajanja vzhodnih trgov (pri čemer ni edina avstrijska banka s tovrstnimi težavami), je zaključek posla prodaje ruski velikanki Sberbank na Dunaju minil v pozitivnem razpoloženju.
Največ seveda ruski Sberbank. V evropski javnosti je precej neznana, a hkrati največja banka v Rusiji s težko predstavljivimi 19.000 poslovalnicami, armado skoraj četrt milijona zaposlenih in lanskim rekordnim dobičkom dobrih deset milijard evrov. Rusi so si nakupom 100-odstotnega lastniškega deleža bančne skupine Volksbank International (VBI) na strežaj odprli vrata na evropski trg, natančneje na trge držav srednje in vzhodne Evrope, ki tako in tako veljajo za bolj perspektivne z večjim potencialom za rast kot s konkurenco nasičeni in finančno težavni zahodnoevropski trgi.
Tudi kupnina ni bila zelo visoka, sploh glede na omenjeni astronomski dobiček Sberbank. Za hčerinske banke avstrijske Volksbank na Slovaškem, Češkem, Madžarskem, Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Ukrajini in Sloveniji s skupaj 295 poslovalnicami in z več kot 600.000 komitenti bodo odšteli 505 milijonov evrov pa še to v petih letnih obrokih. Precej višje je število 2,1 milijarde evrov, za kolikor bo Sberbank od obstoječih delničarjev prevzela refinanciranje skupine VBI. Poleg avstrijske banke Volksbank z 51 odstotki so svoje lastništvo v VBI prodale še francoska banka BPCE ter nemški banki DZ in WGZ.
Tudi Avstrijci imajo razloge za zadovoljstvo. Po eni strani se bodo »rešili« težavnih podružnic, kjer se lahko skrivajo nova negativna presenečenja in nevarnosti za zahtevane nove dokapitalizacije, ki jih lastniki ne bi zmogli. Znano je namreč, da je matična Volksbank padla na lanskem evropskem stresnem testu bank in si mora zato sama zase zagotoviti svež kapital. Pri tem jim kot mlinski kamen za vratom visi milijardno posojilo avstrijske države, ki bi ga radi zaradi nevzdržno visoke obrestne mere čim prej vrnili.
Dodaten razlog za nasmeh avstrijskih prodajalcev pa je tudi zagotovilo vodstva Sberbank, da bo sedež skupine VBI (čeprav pod blagovno znamko Sberbank) ostal v Avstriji, ki bo postala njihova baza za operacije v Evropi. Avstrijci si lahko tako še naprej obetajo, da so bodo dobičkonosne kupčije sklepale na Dunaju. »Del Sberbank je zdaj tudi avstrijski. S podpisom pogodbe smo postali rusko-avstrijska banka,« je pred nabito dvorano novinarjev iz številnih evropskih držav v stavbi dunajske borze povedal prvi mož Sberbank Herman Gref. Ni pozabil niti na zahvalo avstrijski vladi in njeni finančni ministrici Marii Fekter za podporo pri nakupu Volksbank. Mimogrede, Sberbank je z nakupom 100-odstotnega lastništva VBI dobila tudi bančno licenco v Avstriji.
Več negotovosti je v posameznih podružnicah, ki bodo prešle v ruske roke, čeprav novi lastniki zagotavljajo, da radikalnih sprememb ne bo in da prihajajo na tukajšnje trge z izrazito dolgoročnimi načrti. »Možnosti za menjave menedžmenta ne izključujemo, a za zdaj bomo nadaljevali sodelovanje s sedanjimi vodstvi,« je na novinarsko vprašanje odgovoril Gref. V prihodnjih mesecih bodo tako pripravili nove poslovne načrte v vseh prevzetih podružnicah in se nato odločili o prihodnjih ukrepih. Že zdaj pa je znano, da se bodo vse podružnice v enem letu preimenovale v Sberbank, znamko Volksbank pa bodo opustili. Domačim vodstvenim ekipam se bodo pridružili ruski člani, smo izvedeli na Dunaju, ki bodo poskrbeli za prenos tehnologije matične hiše in uvedbo novih bančnih produktov.
O načrtih na slovenskem trgu smo se na kratko pogovarjali s prvim možem VBI Friedhelmom Boschertom. Na slovenskem trgu vidijo velik potencial, pravi in dodaja, da bo banka ohranila usmerjenost k prebivalstvu ter malim in srednjim podjetjem, a bo lahko s pomočjo močnega kapitalskega zaledja in novih produktov svoje storitve ponudila tudi večjim podjetjem, ki do zdaj niso bili stranke Volksbank Slovenija. Ta ima približno 200 zaposlenih in okoli dvoodstoten tržni delež. Takšen tržni delež nameravajo ohranjati oziroma postopoma povečevati, o nakupu še kakšne slovenske banke pa zdaj ne razmišljajo, je povedal Boschert. Niti delovna mesta menda niso ogrožena, je pa slovenski menedžment že dobil namig, da je znanje ruskega jezika zaželeno.
Niso pa v Sberbank z nakupom VBI rekli zadnje besede. Gref je napovedal, da si že intenzivno ogledujejo trga Poljske in Turčije, kamor se želijo širiti v prihodnje, o konkretnih imenih bank, ki bi jih lahko kupili, pa ni hotel špekulirati. Rusi imajo torej velike načrte na evropskih tleh in predvsem denar, da jih uresničijo. Takšni partnerji pa so v finančno izčrpani Evropi zelo dobrodošli ne glede na to, od kod prihajajo.