Tiskane izdaje
Po dobrem letu in pol je gotovo, da je kočevski kogeneraciji uspelo na vseh dosedanjih preverjanjih tako v Sloveniji kot na ravni Evropske skupnosti. Od treh začetnih projektov, s katerimi je Slovenija kandidirala na razpisu NER 300, je ostal le še kočevski, zadnji korak pa je bila spomladanska odobritev Evropske investicijske banke. »Izbirni postopek s tem še ni končan, vendar ima projekt velike možnosti za uspeh,« pravi Igor Mihelič, vodja razvoja na Melaminu in član skupine, ki je pripravila projekt.
Trije kočevski partnerji
Da je ideja več kot le ideja, govori dejstvo, da so se pri projektu povezale občina Kočevje, kočevska kemična tovarna Melamin, ki je ena večjih odjemalk energije, in Gozdarstvo Grča, ki je največji koncesionar Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Skupaj z zunanjimi sodelavci, med katerimi je bilo več doktorjev znanosti, so pripravili projekt, ki na podlagi zahtevne tehnologije uplinjanja lesne biomase izkorišča naravne danosti Kočevja, torej gozd oziroma les.
Velika tehnološka posebnost kočevskega projekta kogeneracije pa je to, da bodo iz lesne biomase delali lesni plin s pomočjo vodne pare. Lesni plin bo možno z uporabo plinskih turbin predelati v električno energijo, obenem pa bo to osnova za plinifikacijo Kočevja, torej gradnjo plinovoda za večje porabnike. Hkrati pa bo možno lesni plin uporabiti za proizvodnjo biometanola in biodizla.
Zdaj so na svetu tri naprave, kakršno nameravajo zgraditi v Kočevju. »Gre za inovativen projekt, ki je narejen na podlagi obstoječih tehnologij in z obvladljivimi tveganji,« pravi Igor Mihelič.
Pionirji v svetovnem merilu
Po načrtih bodo v Kočevju za kogeneracijo vsako leto potrebovali okoli 22.400 ton biomase, proizvedli pa bodo 5,5 megavata toplotne energije in en megavat elektrike. Tehnologijo uplinjanja lesne biomase so razvili na univerzi na Dunaju in jo zdaj uporabljajo v Avstriji in Nemčiji. »To je že preverjena tehnologija, ki jo v kočevskem primeru še nadgrajujemo z novimi inovativnimi rešitvami,« pravi sogovornik.
Kočevska kogeneracija, ki bo po vrsti četrta ali peta na svetu, bo imela kar nekaj svojih inovativnih rešitev, kot je dozirni sistem za lesno biomaso. Ta bo, če ga primerjamo z obstoječim, zagotovil stabilno delovanje naprave in plinotesnost. »Druga ključna inovacija je uporaba plinskih turbin na lesni plin, kar bo prva industrijska naprava te vrste na svetu,« pravi Igor Mihelič. Tretja inovacija pa bo izboljšan sistem hlajenja lesnega plina, ki nastaja v napravi pri temperaturi 850 stopinj Celzija. Do zdaj je bila ena glavnih težav to, da se je naprava zamašila, zdaj pa bo narejena tako, da bo omogočala precej večjo zanesljivost delovanja.
Objekt, kjer bo potekala kogeneracija, bodo zgradili na 20.000 kvadratnih metrov velikem območju med obrtno cono Lik II in sedanjo kurilnico na lesno biomaso. To so zgradili leta 2005, ko so posodobili tudi sistem daljinskega ogrevanja za prebivalce in industrijo, vendar kurilnica ne omogoča ambicioznejših načrtov daljinskega ogrevanja. Poleg tega pa izkorišča le delček biomase iz obsežnih kočevskih gozdov.
Izkoriščanje kočevskih danosti, torej biomase, pa je smiselno zaradi dveh dejstev: občina Kočevje, ki je največja občina v Sloveniji, ima okoli 90 odstotkov površine prekrite z gozdom, poleg tega bo s postopnimi prenosi lastništev s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov postala lastnica okoli 7000 hektarov gozdov. Ko bodo vsi postopki končani, bo največja veleposestnica ne samo med občinami, ampak tudi v Sloveniji.
Podjetje, v katerega
Melamin in Gozdarstvo Grča sta za izpeljavo projekta kogeneracije že ustanovila Gromel Kočevje, d. o. o., ki je podjetje za trajnostno soproizvodnjo toplote in električne energije. Lastništvo je zdaj razdeljeno na polovico, občina Kočevje pa bo vstopila, ko bo od Evropske unije prejela sklep o sofinanciranju projekta. »Tako smo želeli prihraniti čas in narediti čim več,« razlaga Igor Mihelič.
Okvirni rok za podpis pogodbe za sofinanciranje projekta od evropske komisije je oktobra letos. Takrat začne teči rok petih let, ko mora nov kočevski gospodarski objekt začeti poskusno obratovati. Vendar v Kočevju pričakujejo, da bodo poskusno obratovanje začeli po dveh letih od podpisa pogodbe.
Težava je lahko le to, da bo evropska komisija spet spremenila roke. Zagotavljanje sredstev za izvedbo projekta kočevske kogeneracije je namreč povezano s prodajo nove emisije CO2 kuponov v višini 300 milijonov ton CO2. »Prodaja prvega paketa kuponov, ki vključujejo 200 milijonov ton CO2, bo končana septembra, to pa bo vir za financiranje našega projekta,« pravi Igor Mihelič, ki še dodaja, da je to za Evropo majhen projekt, ker Slovenija ni velika. Za primerjavo: s prvim paketom kuponov bodo po ocenah zbrali od 1,5 do dve milijardi evrov.
Ne le energija,
