Kaže, da bodo e-knjige dolgoročno od 25 do 50 odstotkov cenejše od tiskanih.

Mario Pušič, ki se ukvarja z digitalno dokumentacijo, bo v sodelovanju s podjetjem E-knjiga na začetku prihodnjega leta postavil prvo slovensko elektronsko knjigarno z začetnim naborom 250 knjižnih naslovov. Njegovo podjetje je v Sloveniji prebilo led.

Omogočilo je prodajo slovenskih knjig oziroma angleških, nemških in italijanskih prevodov slovenskih knjig v treh tujih elektronskih knjigarnah: Applovem iBookstoru, Amazonovi elektronski knjigarni in knjigarni največje ameriške založbe Barnes&Noble. V tem trenutku so v njih na voljo knjige naslednjih slovenskih založb: Založbe FDV, založbe Obzorja Maribor, Študentske založbe, Družine in Založbe Štrancar, pogodbo pa imajo tudi z Društvom slovenskih pisateljev.

Večje slovenske založbe z izjemo Obzorij v tem pogledu za manjšimi nekoliko zaostajajo, čeprav Pušič meni, da je razvoj e-knjige nezadržen in ji v prihodnjih štirih letih v Sloveniji napoveduje 30-odstotno tržno rast. To posledično zastavlja vprašanje, ali bodo elektronske knjige s priročno uporabo in dostopnejšo ceno knjigarnarjem še dodatno otežile prodajo tiskanih knjig. Tisti, ki poznajo razmere na trgu, vedo, da je to že zdaj zelo težka naloga.

Na področju e-knjige je najbolje poskrbljeno za uporabnike appla, ki imajo od oktobra na voljo tudi slovenske knjige. Kaj pa tisti, ki Applovih izdelkov ne uporabljajo?

Tisti, ki nimajo appla, lahko kupujejo v drugih e-knjigarnah. Elektronska knjiga se v prihodnje ne bo razvijala le na Applovi platformi. Kmalu bomo imeli tudi Slovenci svojo knjigarno, ki bo med drugim zagotovila nadzor nad vsebinami in poskrbela, da se v knjigarnah ne bodo porušili dosedanji prodajni kanali. Nihče namreč ne bo zadovoljen, če bo elektronska knjiga rušila prodajo klasične knjige v knjigarnah in bo nastala tako imenovana kanibalizacija.

Katere ovire pa je bilo treba preskočiti, da smo lahko tudi Slovenci začeli prodajati v tujih elektronskih knjigarnah?

Če želiš prodajati v tujih elektronskih knjigarnah, moraš pridobiti njihovo davčno številko, kar je dokaj zamuden postopek, imeti moraš predstavništvo oziroma sedež podjetja na ameriških tleh in izpolnjevati pogoje poslovanja, ki jih zahteva posamezna založba.

Kako se oblikuje cena e-knjige v primerjavi z njeno tiskano različico?

Cena e-knjig se oblikuje glede na osnovno ceno, ki je določena s tiskano različico knjige. E-knjigarnarji, predvsem večje multinacionalke, izvajajo različne pritiske na ceno elektronskih knjig. V zadnjem času se te cene sicer nekoliko popravljajo. V preteklosti je bila cena teh knjig največ 9,99 evra. Zdaj cene rastejo, obstajajo pa določene psihološke meje: 99 centov, 1,99 evra, 4,99 evra, 49 evrov. To so neke miselne pregrade, koliko je človek pripravljen plačati za določeno elektronsko vsebino. Vidimo, da se uveljavlja trend, ki kaže, da bodo elektronske knjige v povprečju za 25 do 50 odstotkov cenejše od ekvivalentne tiskane izdaje. Distributerji imamo v pogodbah določeno najvišjo ceno, ki jo lahko dosežemo za elektronsko izdajo glede na njeno tiskano ceno. Največja prodajna cena pri Applu je 49,99 dolarja, na Amazonu pa 200 dolarjev.

Kako vidite nadaljnji razvoj na tem področju pri nas in v tujini?

Slovenija se na tem področju prilagaja tujini, čeprav smo z razvojem e-knjige kakšne tri leta za Evropo in od pet do šest let za Ameriko, kjer delež prodaje elektronskih knjig predstavlja že 20 odstotkov celotne knjižne prodaje.

Prihodnje leto se bodo pokazali rezultati za prve slovenske založnike, ki so vstopili na to področje, večje slovenske založbe, ki vodijo precej bolj konservativno politiko, pa jim bodo morale prej ali slej slediti. Za zdaj so še zelo previdne. Že pred dvema letoma smo se pogovarjali z Mladinsko knjigo, saj bi bilo za kupce in za druge založbe najbolj ugodno, da bi oni vzpostavili elektronsko knjigarno, pa se zaradi prevladujočega položaja na trgu za to niso odločili. Po mojih informacijah bodo sicer konec prihodnjega leta vzpostavili svojo elektronsko knjigarno, vendar jih bosta do takrat prehiteli vsaj dve drugi slovenski knjigarni. Kot sem že dejal, v nekaj mesecih pričakujemo tudi slovensko knjigarno, kjer bodo Slovenci lahko kupovali v slovenskem jeziku.

Kako bodo založniki preprečili, da bi elektronska knjiga povzročila upad prodaje tiskanih knjig?

Za to bodo morali poskrbeti s pametno prodajno politiko. Elektronske knjige v prihodnje prav zato verjetno ne bodo dosti cenejše od tiskanih.

Kolikšen odstotek vseh knjižnih naslovov je že v elektronski obliki?

V elektronski obliki je že precejšen delež knjig, v formatu elektronske knjige pa je tega malo, saj ga je treba posebej izdelati, ne zadošča le preprost pdf format. V Sloveniji je v digitalni obliki že tudi okrog tri do pet odstotkov knjig, za katere ni več treba plačevati avtorskih pravic, saj so avtorji pokojni že več kot 70 let. 

***

Vroče v e-knjigarni

»Trenutno se v e-knjigarnah od slovenskih knjig najbolje prodajajo pravljice in slovenski klasiki, Prešeren, Cankar in Kosovel. Odlično se prodajajo vse kuharske knjige, dobro gredo tudi aktualni naslovi založbe FDV in v zadnjem času tudi knjige Študentske založbe iz zbirke Beletrina. Preverjanje prodajnih uspešnic na iTunes sicer pokaže, da se statistike iz dneva v dan spreminjajo. V Applovi knjigarni prodamo do 50 elektronskih knjig na dan, brezplačno pa dobavimo tudi do 150 elektronskih knjig.«