Brane Piano, Celje
Na koncu novembra sta slovenska nevladna organizacija Focus in češka CEE Bankwatch Network predstavili študijo, ki razkriva napake v investicijskem programu za TEŠ 6. Že dan prej je ugotovitve študije pozdravila podpredsednica Zaresa in prejšnja gospodarska ministrica Darja Radić.
Okoljevarstveni organizaciji Focus in češka Environmental Law Services sta se 9. novembra evropski komisiji pritožili, ker je Slovenija z izdajo dovoljenja za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj menda prekršila evropsko direktivo o zajemanju in skladiščenju ogljika, ker ocena izvedljivosti zajemanja in skladiščenja ogljika ni bila dovolj kakovostna, izdelana je bila prepozno, vlada pa je zavrnila njeno ponovno proučitev.
Čeprav projekt podpirata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), pri tem ne upoštevata evropske zakonodaje. Pritožbi so priložili poročilo o izvedbi ocene izvedljivosti zajemanja in skladiščenja ogljika, ki sta ga pripravili nevladni norveška Bellona Foundation in omenjena Environmental Law Service. V poročilu ugotavljajo nepravilnosti v študijah, po katerih naj bi bili pri šestem bloku upoštevani standardi zajemanja in skladiščenja ogljika, ki zadevajo nepreglednosti izvora podatkov in ocene stroškov.
Omenjena direktiva je začela veljati šele sredi leta 2009 in zato je po razlagi Bellona Foundation šesti blok kot prvi ocenjen s tega vidika tudi zato, ker odtlej ni bilo veliko tovrstnih projektov, ki bi jih sofinancirale evropske finančne ustanove.
(Pre)optimistična
donosnost projekta
Potem pa so 29. novembra objavili ekonomsko poročilo o avgusta letos posodobljenem investicijskem programu (NIP4) za šesti blok. Poročilo so dali okoljevarstveniki izdelati pri nizozemskem svetovalnem podjetju CE Delft. Po ugotovitvah okoljevarstvenikov stopnja donosnosti projekta ni 7,59 odstotka, temveč 5,12 odstotka, kar je manj od devet odstotkov, kar je kot pogoj za državno poroštvo za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke zahtevala slovenska vlada. Zato poročilo Delfta ugotavlja, da šestica ne sme dobiti državnega poroštva. Lidija Živčič iz Fokusa pa je za portal Energetika.net ob tem povedala, da bo investitor denar za projekt, če je res tako dobičkonosen, kot trdi, dobil na trgu.
Že dan prej je medije o poročilu obvestila podpredsednica Zaresa Darja Radić. Spomnimo, da je bivša gospodarska ministrica, ki je tokrat kandidirala na Jesenicah, še kot ministrica napoved okoljske organizacije Alpe Adria Green z Jesenic o posvetovalnem referendumu za šesti blok pospremila z besedami, da ne gre za presenečenje. Zdaj je Radićeva poudarila, da poročilo potrjuje, da je projekt ekonomsko zgrešen oziroma neupravičen. Spomnila je, da je kot ministrica vladi predlagala, naj zavrne državno poroštvo zanj, poročilo pa zdaj potrjuje napake pri cenah premoga in kuponov CO2. Stopnjo donosnosti bi zato zmanjšati na 6,91 odstotka, »če se uresničijo vsa tveganja, pa ta lahko pade celo blizu petim odstotkom.«
Kljub vsemu TEŠ 6 ni najdražji
Ni pa Radićeva pojasnila, da poročilo ne pritrjuje njenim prejšnjim ocenam, da sta sporna tudi cena elektrike iz šestega bloka in višina investicije. Poročilo na predvideno gibanje cen elektrike po NIP4 nima pripomb, tudi cena investicije pa je primerljiva s cenami podobnih projektov v Evropi. Poročilo sicer ugotavlja, da je zaradi metodoloških napak v investicijskem programu in zaradi tveganj notranja stopnja donosnosti projekta pod sedmimi, kolikor so izračunali v TEŠ, in precej pod devetimi odstotki, kolikor je zahtevala vlada, zato po mnenju čeških in nizozemskih ocenjevalcev projekt ne sme dobiti državne garancije.
Za oboje, torej za prijavo Slovenije evropski komisiji zaradi domnevnega neupoštevanja 33. člena direktive o shranjevanju ogljika in za očitke o neekonomičnosti šoštanjskega projekta, je mogoče najti protiargumente.
Direktiva EU določa, da so lahko gradbena oziroma obratovalna dovoljenja za termoenergetske objekte nad 300 megavatov izdana le, če obstaja primerna lokacija za shranjevanje CO2 ter če so transportne zmogljivosti in vgradnja naprav za zajem CO2 tehnično in ekonomsko izvedljive. Direktiva zahteva le ocene vsega naštetega, saj dandanes shranjevanje CO2 tehnično še ni izvedljivo, komercialno pa ne sprejemljivo. Holding slovenske elektrarne ima o tem kup študij. Kar zadeva šesti blok, bo v enem letu povprečno emitiral 2,65 milijona ton CO2, vsega skupaj torej okrog 106 milijonov ton. Investicijski program predvideva, da bodo naprave za zajem CO2, ko bo tehnologija izpopolnjena, dograjene, če bodo komercialno dostopne in ekonomsko upravičene. Prav zato je na območju TEŠ v investiciji predviden in tudi rezerviran prostor za dve mogoči lokaciji.
TEŠ zavrača očitke
Direktor TEŠ Simon Tot je trditve študije Delft označil za »napačne in zavajajoče«. Zavrnil je očitke, da NIP4 ne predvideva alternativne obnove blokov štiri in pet, saj investicijski program pač ni študija možnosti. Te so bile opravljene že prej. Zavrnil je tudi izračun Delfta, da bi cena šestice brez stroškov financiranja in po stalnih cenah znašala 2,194 milijona evrov za megavat. Po investicijskem programu znaša takšna cena le 1,79 milijona evrov.
»Njihovega izračuna ne morem komentirati, saj ne vem, kako so avtorji poročila ceno izračunali. Smo pa veseli, da so avtorji s tem demantirali trditve nekaterih vidnih predstavnikov političnih strank, da je nadomestni šesti blok najdražja premogovna termoelektrarna na svetu. Vidimo namreč lahko, da je v njihovem poročilu obravnavana češka termoelektrarna na lignit, ki je edina od obravnavanih elektrarn primerljiva z našim projektom in je bistveno dražja,« je povedal Tot.
V Šoštanju so opozorili tudi na druge netočnosti v poročilu. Na primer o napačnih podatkih o porabi premoga za toplotno energijo, da premog za toplotno energijo morda ni upoštevan pri ekonomiki projekta in podobno. V podrobnem pojasnilu oziroma komentarju na poročilo Delfta so v Šoštanju zavrgli tudi druge ugotovitve okoljevarstvenikov ter nekatere označili za »popolnoma nerazumne«, »napačno izračunane« in »zavajajoče«.
V odzivu na poročilo Delfta pa so zapisali, da so izračun donosnosti projekta in njegovo ekonomsko, ekološko in energetsko ustreznost opravili obe posojilodajalki, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, ekonomičnost projekta pa je potrdilo tudi eno največjih svetovnih svetovalnih podjetij KPMG.
Kakor vse kaže, evropski in slovenski okoljevarstveniki nimajo dosti možnosti, da bi s pomočjo takšnih podatkov in argumentov prepričali evropske ustanove, da je treba Sloveniji prepovedati gradnjo šestega bloka. Zakaj nekateri slovenski politiki še vedno tako odločno in brez dokazov ali s trhlimi argumenti ter s splošnimi ocenami vztrajno ponavljajo, da gre v primeru Šoštanja za projekt politično-gospodarskega lobija, ki ni sprejemljiv in kar za njimi ponavljajo tudi mediji, vedo le oni.